Priznati moram, da to ni zraslo povsem na mojem zelniku, da sem informacijo dobila v meditaciji, vendar pa sem ob tem stavku čutila takšno moč resnice in pristnosti, kot bi že ob tem, ko sem to zaslišala, nekaj zaigralo v mojem srcu. Kot bi v tistem trenutku začutila, da v mojem srcu igra glasba radoživosti, veselja do življenja, harmonije, pozitivnih vibracij, kot bi bilo moje srce izvir življenja. V sebi sem ob tem čutila tolikšno moč, vznesenost, energijo, toliko volje, da bi z njo lahko v tistem trenutku spremenila popolnoma vse, kar bi želela – v trenutku.
Počasi sem dojela, da je to pravzaprav življenje, da to pomeni živeti prav zares. Da si v življenju ustvarjam trpljenje s tem, ko nisem v stiku z radostjo in energijo moči v sebi.
Da sama ubijam življenje v sebi s tem, ko ne živim svojih želja, ne izražam v polnosti svojih občutkov, svoje kreativne ustvarjalne energije, radosti, ko se ne veselim, da sem taka, kot sem, in sem osredotočena na vse tisto, kar še moram.
Da igram popolnoma napačno igro življenja, ki življenja v meni ne krepi, temveč mu meče polena pod noge, ga ovira, da ne more rasti, se razširiti in se v polnosti izraziti tudi v mojem zunanjem svetu.
Živeti pomeni vlagati v življenje
Končno sem dojela tudi sama, skozi sebe in ne zgolj v meditaciji, da živeti pomeni vlagati v življenje, ki je že v nas, ga krepiti s tem, da mu namenim pozornost, s spoštovanjem, s hvaležnostjo, kar pomeni, da spoštujem sebe in svoje želje s tem, da jih izrazim in pri njih vztrajam, vlagam vanje trud in tako krepim življenje v sebi.
Da sem v stiku s svojimi občutki, ki so živi, prav sami po sebi so živi, in jih izražam, kajti s tem jim omogočim življenje (neizražanje, potlačevanje jih ubije in tako ubijam sebe), da pustim veselju in radosti, da preplavita moje telo, ker sem tega vredna, ker je življenje v resnici radost in si vse trpljenje ustvarjamo sami, imam občutek, da sem šele zdaj to zares dojela.
Trpljenje je odtujenost od življenja v sebi, ki ga ustvarjam in negujem sama zaradi nepoznavanja globlje resnice, zaradi tega, ker nimam stika s seboj.
Tako brezsmiselna se mi ta trenutek zdi ideja vlaganja v odnose, vlaganja v kariero, tako nepotrebno je to, če vlagam v življenje v sebi, saj s tem vlagam v vse to vzajemno! Če sem jaz izpolnjena, imam kaj dati, ne da bi se mi bilo treba truditi, iz pristne želje dajem, ker se ob zavedaju svojega življenja istočasno zavedam, da je enako življenje tudi v vsakem drugem, in tako tudi njihovo življenje bolj spoštujem in razumem tudi njihove želje, njihove potrebe, njihov svet, ki je morda drugačen od mojega, vendar enako pomemben, enako pristen, enako realen in teži k življenju, prav tako kot moj.
Res sem srečna ta trenutek, da mi je bilo dano vse to dojeti, in čutim potrebo po tem, da to delim z vami. Zaradi ohranjanja življenja v sebi in z željo po prebujanju življenja v svetu na splošno.
inspiracije