Na terapijo pride moški. Intuitvno se zazrem v njegovo biopolje in skušam zaznati njegove morebitne blokade na energijski ali fizični ravni. Napeto me opazuje. Skušam mu pojasniti, naj se sprosti, saj je to bistveno za nemoten pretok energije. Čutim, da v sebi nosi skrivnost. Pri mojem delu so te dragocene, saj o človeku povedo največ. Ne kot sodba, temveč kot izkušnja, iz katere se posameznik uči o sebi in življenju. Po nekaj trenutkih mu povem: »V vašem življenju čutim dve ženski. Srčna čakra je blokirana. Že nekaj časa zmedeni tavate, vpeti v mrežo dvomov in odločitev, ki jih ne morete sprejeti.« Na obrazu se mu zrcali olajšanje. Kako težko je bilo zanj to breme, da se mora skrivati. Pogledava še globlje in odkrijeva podzavestni vzorec: "Želim biti popoln."
Rekli boste: "Pa ta vzorec je tako vsakdanji." Jaz vam povem: "Ni." Pri nekaterih se kaže zelo intenzivno. Gospod, ki me je obiskal, je imel močno načeto samopodobo. Bolele so ga kritike in težko je priznal lastno nemoč. Vse skupaj je zapakiral v paket lepe obleke, ki ga je navzven naredila močnega, samozavestnega in odločnega. Znotraj njega se je skrival majhen deček, ki se boji slišati resnico o sebi, biti sojen in obsojen. Zato je igral igro popolnosti. K temu spadata tudi prekrivanje in pretvarjanje, saj globoko v sebi vemo, da je popolnost iluzija.
O popolnosti zahodni človek sanja tudi, ko gre za ljubezen
Recesija je poskrbela za višje cene. Morda veliko ljudi zaradi višjih cen elektrike doma prej ugasne luči in leže s partnerjem k počitku. Nikoli se ne pogovorita o tem, a dejstvo je, da vsak večer kot tujca še nekaj časa zreta v črno temo, preden utrujena od misli ne zdrsneta v spanec. Ne čutita več potrebe po intimi. Ljubezen je izpuhtela. Ostalo je beganje za materialnim, denarjem, ki ga tako ali tako nikoli ni dovolj. Tu so še otroci in skrb zanje. Ona potone v sanje in sanja o nekom, ki ga ne pozna, a v sanjah ve, da je odrešitev. On je ta ljubezen, ki čaka nanjo nekje v prihodnosti. On je popolnost, po kateri koprni. Brez vere v trenutni odnos vanj ne vlaga več energije. Vmes je poskušala, vendar napor ni obrodil sadov. Čemu se truditi? Tako ali tako sluti, da jo čaka še nekdo.
Realna zgodba številnih, ki me obiščejo. Sanje so dovoljene, saj veste. Omogočajo beg pred vsakdanjostjo. Med sanjarjenjem se izločajo endorfini, hormoni sreče. Še nekaj časa lebdimo nad zemljo in kujemo srečno prihodnost.
Kje se skriva past?
Ko sanjarimo o prihodnosti, izgubljamo edino, kar imamo – sedanjost. Izgubljamo, kar nam je dano.
Pozabljamo biti hvaležni za izkušnjo, ki jo doživljamo s partnerjem, ki ga imamo. Ta oseba, ki smo jo izbrali samovoljno (sicer že) pred leti, je naše ogledalo. Če par ne ozavesti, kaj blokira njuno medsebojno energijo in ju oddaljuje, ne more osebno in duhovno napredovati. Izkušnje kažejo, da po razhodu pritegnemo novega partnerja, s katerim ponovimo zgodbo in lekcije, ki jih nismo razrešili z bivšim partnerjem.
Gospod se je k meni vračal še nekaj časa. Razvozlala sva njegovo podzavest in poskušala dojeti, čemu ljubi dve ženski. Počasi je dojel, da s tem ni nič narobe. Mit o nedeljivosti ljubezni je treba skozi čustveno inteligenco razbiti. Človek ni narejen za osamo in tudi ne zato, da bi ljubil zgolj eno osebo. Vsakega imamo radi na svoj način. To je sicer težko razumeti ljudem, ki se svojih partnerjev polaščajo in zahtevajo, da so v srcu partnerja edini. Jasno pa je, da izkušnja, ki jo je omenjeni gospod doživel, veliko pove o njem samem. Treba je razčistiti svoja čustva in sprejeti odločitev. Ljudem pomaga, če razumejo, zakaj je v partnerstvu prišlo do ohladitve.
Pogosto namreč zelo malo naredijo za to, da bi se otresli balasta in v partnerstvo vnašali, kar je bistveno: energijo, sebe ... iskrenost in pogovor.
Beg in razcepljenost v njem sta klicala po izkušnji o magični, idealni ljubezni. Ta evforična sila ga je vodila in zakrila objektivni pogled na situacijo. Skozi pogovor sva ozavestila, da se odnosu pravzaprav nikoli ni znal predati. In zanj je bilo najhujše spoznanje: »Strah me je obveze, odgovornosti, predaje.« Poslovni svet ga je učil: pomembno je imeti plan B. Zakaj ne tudi v ljubezni?
Potreboval je še kar nekaj časa, da je svoj odnos z ženo razčistil, postal do nje iskren. Pogledal je v njeno dušo. Jo začutil. Poskušal ceniti, da ga ljubko dovršuje prav zaradi medsebojnih različnosti, ki so se mu prej zdele moteče.
Veliko se je naučil o lastnih mislih. Kamor jih usmerja, tam raste tisto, kar seje. Danes se smehlja in pravi: »Imam sanje. Niso idealizirane, a cenim žensko, ki je četrt stoletja korakala z menoj, me razumela in podpirala. Tako kot ona še vedno sanjam ... vse pogosteje ... tokrat o prostem času, ki ga lahko preživim z njo.«
inspiracije