Tvoja svetost ne sije zaradi tebe, ampak sije iz tebe, preko tvojih dejanj. Zato je še toliko bolj pomembno, da v trenutkih največjih energijskih prelomov ter dušnih razprtij, slepo verjameš v dobro. Ni brez pomena rek, da prav nič ni tako kot je videti.
To naj bo namig zate, da se vedno ravnaj po svojem čutenju. Dovoli mnenja drugih, a si ob vsem tem, ustvari svojo podobo. Kajti, vsaka izrečena beseda, četudi za dober namen, bi v tem trenutku bila nesmiselna. Nekateri ljudje okoli tebe, namreč počnejo prav to. Bojujejo se proti vetru, namesto da bi si dovolili pluti z njim.
Tukaj ti deluješ precej drugače. In prav je, da si ponosen na to. Dovoli si čutiti. Kajti, prav čutenje je tisti pravi veter v jadra zate, ki te bo pripeljal do nove preizkušnje. Od tebe in od tvojega zaupanja v višjo ljubezen, pa bo tako odvisno ali boš to preizkušnjo videl skozi podobo strahu ali skozi podobo priložnosti.
Želim se, da bi si dovolil izstopiti iz cone udobja in bi to videl skozi priložnost. Tako in tako si namreč na pravi poti. Vredno je samo sprejeti, doumeti in dopustiti času potreben čas, da te pripelje do pravega obzorja zate.
Vredno je pluti z vetrom v jadrih in ne proti njemu. Z zaupanjem v višjo ljubezen, boš vedno priplul do pravega obzorja.