K zobozdravniku se običajno odpravimo enkrat letno na redni pregled. Če nas boli zob, pa ga obiščemo v najkrajšem možnem času.

Kako pa je z našim duševnim zdravjem in počutjem? Kako dolgo lahko odlašamo nakopičene težave?

Za rešitev kompleksnih težav običajno ni dovolj, če se zaupamo najboljšemu prijatelju ali partnerju. V takih primerih gre pogosto za pogovor, ki se odvrti večkrat, lahko tudi več let, prinese tolažbo in začasno olajšanje, ne prinese pa sprememb. Je pa to vsekakor prvi pomemben korak, da spregovorimo o svoji stiski.

Veliko ljudi verjame privzgojenim prepričanjem, da le šibki prosi za pomoč, da smo odrasli dolžni sami poskrbeti za svoje težave in da o njih ne govorimo s tujci. Spet drugi verjamejo, da so težave nerešljive, da ne morejo vplivati na svoje vedenje, da nam je narava dala značaj, ki je takšen, kot je, ali pa iščejo začasno zadovoljstvo v zasvojenostih in omamah ter v zadovoljevanju materialnih dobrin. Gre za zmotna prepričanja, ki nas lahko pomembno ovirajo na poti k zadovoljstvu in sreči.

Poiskati pomoč terapevta ali svetovalca je znak odgovornosti do samega sebe. Pomeni, da smo akterji svojih življenj in da zaupamo strokovno usposobljeni osebi, da bomo skupaj z njo našli rešitve in poti h kakovostnejšemu življenju.

Ustrezna terapevtska pomoč nam omogoča, da aktivno prevzamemo nadzor nad svojim življenjem in se naučimo veščin za uspešno premagovanje težav.

Kdaj po terapevtsko pomoč?

Ljudje se običajno odločijo poiskati pomoč, ko imajo občutek, da je stiska res velika in da sami ne zmorejo več. Spet drugi pri iskanju strokovne pomoči ne vidijo težav in se na terapevta ali svetovalca večkrat obrnejo v želji po kakovostnejšem življenju; ko se želijo s strokovnjakom pogovoriti o pomembnih življenjskih odločitvah, o vzgojnih dilemah, o ponavljajočih se konfliktih s partnerjem, o svojih strahovih ali želijo narediti zaključek nekih dogodkov in preteklosti.

Terapevtsko pomoč je smiselno poiskati pri:

• težavah v medosebnih odnosih,
• težavah v komunikaciji z drugimi,
• pomanjkanju samozavesti, samospoštovanja in občutju manjvrednosti,
• občutjih nesmisla in neizpolnjenosti,
• depresivnem razpoloženju, potrtosti,
• občutkih tesnobe, strahovih,
• težavah s sprejemanjem pomembnih življenjskih odločitev (poroka, študij, zaposlitev, menjava službe ipd.),
• stiskah v nosečnosti in v prvih letih materinstva,
• težavah zaradi preobremenjenosti/izgorelosti na delovnem mestu,
• težavah z vedenjem v nekaterih specifičnih situacijah,
• težavah, povezanih z žalovanjem zaradi izgube bližnje osebe,
• težavah z doživljanjem ali izražanjem čustev,
• težavah z identiteto (kdo sem, kaj hočem),
• telesnih bolečinah in boleznih, ki jim ne najdemo telesnega vzroka,
• zasvojenostih,
• vseh težavah, ki posamezniku pomembno zmanjšujejo kakovost življenja.

Kam po pomoč?

Obstajajo različni profili poklicev, ki ponujajo pomoč v duševni stiski. To so psihiatri, psihologi, psihoterapevti in svetovalci. Izvajajo individualno, partnersko ali skupinsko svetovanje ali psihoterapijo.

Kdo je kdo?

Psihiater je zdravnik, ki je končal medicinsko fakulteto in opravil specializacijo ter specialistični izpit iz psihiatrije. Ukvarja se z odkrivanjem in zdravljenjem duševnih motenj in bolezni. Poleg osebnega zdravnika je edini, ki lahko za zdravljenje duševnih motenj in težav predpiše zdravila.

Psiholog je končal univerzitetni študijski program psihologije na filozofski fakulteti. Za razrešitev težav uporablja psihološke tehnike. Specialist klinične psihologije je po študiju opravil strokovni izpit iz zdravstva in še štiriletno specializacijo. Usposobljen je za izvajanje psiholoških testiranj in diagnosticiranj.

Psihoterapevt je končal fakultetni program iz humanistične vede ali medicine in opravil podiplomski študijski program psihoterapije v eni izmed psihoterapevtskih šol.

V Sloveniji je več priznanih psihoterapevtskih šol: analitična, kognitivno-vedenjska, geštalt terapija, transakcijska analiza, integrativna psihoterapija in družinska sistemska terapija idr.

Psihoterapevt zdravljenje duševnih težav in motenj prilagaja s posebnimi tehnikami posamezne psihoterapevtske šole.

Svetovalec je običajno univerzitetno izobražena oseba, ki ima univerzitetno diplomo iz socialnega dela ali socialne pedagogike, opravljeno enoletno pripravništvo, strokovni izpit iz socialnega varstva in izkušnje na posameznem področju dela z ljudmi.

Kako poteka svetovanje ali terapija?

Osebna terapija poteka kot pogovor med klientom in terapevtom, običajno traja od 45 do 60 minut. Uvodna srečanja so namenjena opredelitvi težave, opredeljevanju neželenega in želenega stanja ter določanju ciljev. Srečanja običajno potekajo enkrat tedensko po eno uro ali po dogovoru med klientom in terapevtom na 14 dni ali redkeje.

Psihoterapija se od svetovanja razlikuje po načinu in trajanju obravnave. Psihoterapija pomeni poglobljen proces zdravljenja psihičnih težav, ki lahko traja od nekaj mesecev do več let. V zaupnem odnosu terapevt pomaga klientu pri prepoznavanju in primernem izražanju čustev, pri spremembi svojih prepričanj, čustev in vedenja, ki ga ovira v medsebojnih odnosih in povzroča nezaželene simptome ter tako pomembno vpliva na kakovost njegovega življenja.

Redna srečanja omogočajo, da se med klientom in terapevtom vzpostavita zaupen odnos in občutek varnosti, ki pa sta poleg želje in volje posameznika za spremembo ključna za uspešen psihoterapevtski proces.

Ustrezna terapevtska pomoč nam omogoča, da aktivno prevzamemo nadzor nad svojim življenjem in se naučimo veščin za uspešno premagovanje težav.