Definicija PRIDEN je pogojena s pričakovanji, ki so od posameznika do posameznika drugačna. In pričakovanja so vedno prilagojena relativnim resnicam, ki smo jih pobrali skozi življenje. V tem članku besedo priden uporabljam v smislu ubogljiv, miren, prilagodljiv. Seveda morajo biti neke meje, ki otroku ljubeče pokažejo, kaj je prav in kaj narobe. Gre za preslikavanje svojih vrednot, ki mu v življenju služijo kot lučka pri pomembnih odločitvah. Menim pa, da je pri vzgoji treba upoštevati dejstvo, da je otrok unikatna dušica, katere značaj (oz. srčna resnica, ki jo je prinesel na svet) je drugačen od našega.
Hiperaktiven otrok je živahen in igriv otrok, ki ga na silo želimo narediti pridnega
Če pričakujemo, da bo otrok v določenih situacijah ravnal enako kot mi in mu to poskušamo 'privzgojiti', to pri otroku ustvarja pritisk, ki mu pravi, da ni dovolj dober takšen, kot je, ter se mora zavoljo sprejetosti spremeniti, prilagoditi. Tako pa se otrok nauči zatajiti delček sebe in potlačiti svojo resnično radost. Takšne otroke nato v šoli označijo kot hiperaktivne, z motnjo pozornosti in še precej drugih nalepk se 'nalepi' nanje. Pa vendar si ta otroček želi le, da so njegove želje in potrebe spoštovane in upoštevane.
KO MU IZKAŽEMO POZORNOST IN RAZUMEVANJE, NAS NAGRADI S SPOŠTOVANJEM IN UBOGLJIVOSTJO.
NA PRIMER: Otrok ima v sebi toliko energije, da kar buhti iz njega. Želi se igrati z žogo, teči, skakati ... V tistem trenutku mu ni do mirnega sedenja. Želi si zabavno aktivnost, ki mu bo omogočila, da presežek energije svobodno spravi ven. Torej njegova duša želi uživati trenutke svobodno, on pa je v šolski klopi, kjer mora sedeti pri miru in poslušati suhoparno snov. V njem se takrat kopiči jeza in ne more biti osredotočen na snov, ker je z mislimi drugje (pri tisti dejavnosti, ki si jo njegova duša želi). Učitelj, ki to prepozna in ga pozitivno (igrivo) in spoštljivo zmotivira, da sodeluje, bo pri njem deležen pozornosti in truda. Če pa zaradi njegove 'odsotnosti' sledijo graja, besede nesprejemanja in kritike, ta otrok potlači svojo resnično ljubezen in v sebi kopiči odpor (do šole, učiteljev …) in postane 'težaven' učenec.
Če se sistemu na silo prilagodi in potlači svoje želje zavoljo sprejemanja, kasneje (navadno v puberteti) izbruhnejo ta čustva v obliki uporniškega vedenja, strahov ali depresiji.
Novodobni otroci so izjemno intuitivni, kreativni, igrivi, odločni, borbeni in živahni. Želijo si spoštovanje, želijo si resnico, želijo si iskreno ljubezen. Kakršnokoli pravilo, ki izhaja iz ega, je zanje brezpredmetno in ga ne bodo upoštevali, če ni v sozvočju z resnico njihovega srca.
Ko mu nekaj povemo z avtoritativnim tonom oz. v smislu: Naredi to, ker sem jaz tako rekel!, bo na to le zamahnil z roko in nadaljeval svoje početje. Da pridobimo njihovo pozornost, je treba odpreti svoje srce in govoriti iskreno ter za vsako trditvijo razložiti globlji namen tega, kar želimo, da naredi. NA ZABAVEN NAČIN MU MORAMO POKAZATI KONČNI CILJ, ZA KATEREGA SE BO NJEMU VREDNO POTRUDITI. IN TA CILJ NAJ BO VEDNO V SOZVOČJU Z LJUBEZNIJO IN PRAVIČNOSTJO. Ko mu tako razložimo, zakaj je dobro nekaj storiti, otrok to sprejme kot svojo resnico, po kateri se bo v prihodnje ravnal. Nasprotni učinek pa dosežemo, če mu nekaj dopovedujemo brez posebnega namena, ki naj bi mu služil kot motivacija. Kazni, kritika in avtoritativno podajanje navodil pri današnjih otrocih ne zaležejo.
Ker oni so prišli na svet, zato da porušijo stare vzorce delovanja, ki temeljijo na ustaljenih avtoritativnih pravilih ega. Zato se ne prilagajajo. Želijo, da se mi prilagodimo njim in začnemo delovati iz globlje resnice, iz svojega srca. Želijo, da jim postavimo meje v sozvočju z ljubeznijo, želijo, da smo odločni starši, ki glasno, a vendar spoštljivo povemo, kaj je prav in kaj ne, ter pri svojih odločitvah vztrajamo. Želijo, da jasno izražamo svoje občutke in iskreno povemo, kaj čutimo in zakaj. Želijo, da se z njimi ravna enako spoštljivo kot z odraslo osebo, kajti zavedajo se modrosti, ki so jo prinesli s seboj na svet. So kot majhni skenerčki za resnico, ki vidijo skozi nas, in točno vedo, kdaj govorimo resnico srca in kdaj bi želeli le uveljaviti svojo voljo. Ta čudovita mala bitja so z nami zato, da nas skozi preizkušnje naučijo ODLOČNOSTI, SPREJEMANJA, PREPOZNAVANJA IN IZRAŽANJA SVOJIH OBČUTKOV, PRISLUHNITI INTUICIJI IN SE RAVNATI PO GLASU SVOJEGA SRCA.
In če boste želeli tega čudovitega unikatnega otroka spremeniti ter ta vrelec radosti, energije, strasti in odločnosti spremeniti v prilagodljivo pridno bitje, ki sedi pri miru in kima, boste svojemu otroku naredili nepopravljivo škodo, ki bo v obliki uporništva, fizičnih ali čustvenih bolezni slej ko prej z vulkansko silo bruhnila na površje.
Delo na sebi, osvobajanje starih prepričanj in vzorcev, prepoznavanje svojih in otrokovih želja, ljubezen ter spoštovanje so ključi, ki bodo med vami in vašim otrokom gradili večno vez ljubezni, zaupanja in spoštovanja.
inspiracije