Izgorelost nadledvične žleze

Tokratni prispevek pišem zaradi simptomov, ki so znani aktivnim športnikom, sam pa sem jih začel opažati ob intenzivnejših treningih, kot del priprave na poletje. S povečanjem intenzivnosti treningov tudi od svojega telesa zahtevamo več, kar pa ima lahko daljnosežne posledice na naše zdravje.

Napor pomeni za telo dodaten stres, kar dolgoročno lahko vodi v izgorelost nadledvične žleze, kako to občutimo, pa predstavljam v nadaljevanju.

Fizično intenziven trening, na primer dvigovanje uteži, je za naše telo stres (v širšem pomenu besede). Ta je posledica dejstva, da od telesa zahtevamo več kot običajno. Poleg fizičnega napora stres povzroča tudi čustveni in mišljenjski napor. Če je stresa preveč – poleg vsakodnevnega stresa na delovnem mestu, stresa doma in nato še fizičnega napora na treningu, od naših žlez zahtevamo prekomerno proizvodnjo različnih hormonov, ki lahko vodijo v hormonsko neravnovesje in izgorelost nadledvične žleze.

Nadledvična žleza je nad ledvicami (ker imamo dve ledvici, imamo tudi dve nadledvični žlezi). Izgorelost te žleze lahko razumemo kot center telesa, ki je določen za upravljanje stresa, ki pa je trenutno okvarjen. V notranjosti nadledvične žleze namreč nastajata dva življenjsko pomembna hormona, epinefrin in norepinefrin (znana kot adrenalin in noradrenalin), kot posledica odziva živčnega sistema, medtem ko v zunanjosti nadledvične žleze – skorji – nastajajo kortizol (t. i. hormon stresa), DHEA, aldosteron (skrbi za ravnovesje vode in natrija) ter del spolnih hormonov (progesteron, estradiol, testosteron).

Ob hormonskem neravnovesju prihaja do presežka in primanjkljaja nekaterih hormonov, kar vodi v izčrpanost nadledvične žleze.

Naloge in delovanje te pomembne žleze so predstavljene v spodnji sliki:

Ena najpomembnejših nalog, če ne celo najpomembnejša, je proizvodnja hormonov kortizola, DHEA in aldosterona.

Kortizol ima v telesu več kot 100 različnih funkcij. Med drugim vpliva na presnovo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, upočasni vnetja, vpliva na razstrupljanje, uravnava imunski sistem in pomaga glukozi, da pride do celic.

Ko je telo pod stresom, se raven kortizola v telesu zviša. Kot sem že omenil, je na stres treba pogledati širše, saj je to večina stvari, ki telo vznemirja. Najpogostejša oblika stresa so čustveni/duševni stres, fizični stres, stres kot posledica okužbe, zastrupitve, vnetja, kroničnih bolezni, alergij in intenzivnega fizičnega napora.

Zdravniki, ki se ukvarjajo z izgorelostjo, navajajo različne faze, skozi katere gre pacient. Najbolj povšeči mi je model, povzet po kliniki RestorMedicine, ki pravi, da gre pacient, pri katerem gre za sum na izgorelost nadledvične žleze, skozi tri stopnje.

Prva stopnja

Telo povečuje proizvodnjo kortizola v poskusu preprečevanja dodatnih stresorjev. Vnetni procesi, metabolizem in bazalna temperatura se v telesu običajno znižajo. Stopnja pripravljenosti je visoka. Ko se s stresnim dogodkom soočimo (ali pa ga je naravno konec), raven kortizola pade in gremo srečno naprej.

Težava pa je v tem, da nas veliko živi v razmerah, kjer je kroničen stres del vsakdana in se stresni dogodki ne umikajo dovolj hitro. Tako bo telo od nadledvične žleze zahtevalo večjo količino hormona kot običajno. Zato je običajno raven kortizola v prvi fazi povišana. Veliko ljudi se v tem obdobju počuti, kot da delujejo na visokih vrtljajih. Občutek povečane energije pa je na žalost kratkotrajen.

Druga stopnja

Odziv na stres je že kroničen. Raven kortizola je povišana že dalj časa – tudi ko gremo na dopust, se nam ne zdi, da smo si baterije napolnili popolnoma. Nadledvična žleza je že bolj utrujena, ko zmanjka goriva, se tudi nadledvična žleza izčrpa. Posledično raven kortizola pade na normalno raven, kar na laboratorijskem izvidu pomeni znotraj referenčnih vrednosti.

Pri tem nam je lahko v pomoč drug hormon. Raven dehidroepiandrosterona (DHEA) se v tej točki zniža, saj je njegova vrednost prav tako odvisna od normalnega delovanja nadledvične žleze. Vendar pa je treba upoštevati, da je glede na prvotno, tj. zdravo raven razmerje med kortizolom in hormonom DHEA porušeno (kortizola je relativno več kot hormona DHEA).  

Tretja stopnja

V tej fazi nastopi prava izgorelost nadledvične žleze. Raven kortizola je nizka, prav tako tudi raven DHEA. Oseba se počuti brezvoljno, brez energije, rehabilitacijski časi so dolgi. Dovzetnejši smo za okužbe (visoka raven kortizola nas namreč varuje pred okužbami), viden je tudi slabši napredek pri doseganju ciljev. Na tej točki izgorelosti je smiselno spremeniti trening in ponovno vzpostaviti zadosten čas za regeneracijo. Večji poudarek je treba nameniti tudi drugim stresorjem, kot so mikrovnetja, zakisanost, malabsorpcija in pravilna prehrana.
 

Izgorelost nadledvične žleze in povezava s spolnimi hormoni

Ko telo dlje izpostavljamo stresu, se je treba zavedati, da del spolnih hormonov proizvaja tudi nadledvična žleza. Če je ta preobremenjena s proizvodnjo kortizola, je posledično manj kapacitet za proizvodnjo drugih hormonov.

V nadledvični žlezi nastaja 35 odstotkov vseh potrebnih spolnih hormonov (progesteron, estradiol, testosteron) pred menopavzo in tudi do 50 odstotkov potrebnih hormonov po menopavzi.

Pregnenolon je predhodnik hormonov, ki jih izloča nadledvična žleza. Ko so potrebe po kortizolu večje, gre več pregnenolona za kortizol in ga je zato manj za spolne hormone in DHEA. Padec spolnih hormonov vodi v hormonsko neravnovesje, kot so PMS in neredne menstruacije, amenorejo, neplodnost, izgubo kostne gostote, zmanjšan libido in drugo.

Ocena delovanja nadledvične žleze

Kako odkrijemo izgorelost nadledvične žleze? Posvetujemo se z osebnim zdravnikom in opravimo test nadledvične žleze z merjenjem ravni hormonov, ki jih proizvaja. Test lahko izvedemo iz krvi ali sline, pri čemer nam slina omogoča večkratno merjenje. Študije so pokazale, da kaže kortizol izrazito dnevno gibanje z visokimi vrednostmi zjutraj in nižjimi čez dan. Podobno kot protiutež deluje DHEA z višjo vrednostjo zjutraj in približno polovično vrednostjo zvečer.
 

Na podlagi večkratnega merjenja dobimo vpogled v dnevni profil kortizola, za različne dele dneva pa so tudi različne pričakovane vrednosti (referenčne vrednosti) za zdravo populacijo. Več o testu kortizola in DHEA izveste tukaj.

Kaj storiti, če sumite, da gre za izgorelost nadledvične žleze

Obstaja več sprememb, ki jih je treba narediti v vašem življenjskem slogu, da bi pomagali nadledvični žlezi. Z vidika prehrane je normalen krvni sladkor ključen (normalne vrednosti so med 4–6 nmol/L krvi). To dosežemo tako, da pogosto (vsake tri ure) uživamo manjše obroke, z nekaj beljakovinami, s katerimi se izognemo inzulinskim šokom. Zdrava so tudi živila, ki imajo nizek glikemični indeks. Tudi kofein naravno stimulira nadledvično žlezo, zato je smiselno izogibanje kofeinu.

Naslednji pomemben vidik je zdrav spanec. Fizično se najbolj spočijemo med 22. in 2. uro zjutraj, medtem ko je čas od 2. do 5. ure zjutraj primeren za psihično regeneracijo. Dnevne potrebe po spancu so različne, v povprečju pa naj bi aktiven športnik prespal 7–8 ur. Velikokrat v natrpan urnik dodajamo trening in posledično krajšamo čas za spanec. Prav tako je imunski sistem najdejavnejši med spanjem, zato pomanjkanje včasih prispeva k imunskim kompromisom.

Visoka vrednost kortizola zvečer je lahko razlog, da prihaja do nespečnosti, saj se posledično ne tvori dovolj melatonina, ki je odgovoren za trden spanec.

Izogibanje visokointenzivnim vajam je pri športu žal nemogoče doseči. Vendar pa lahko intenzivnost vaj kompenziramo z zadostno mero časa za regeneracijo in vključitvijo telovadbe, kot je joga.

Obstaja tudi več mikrohranil, ki zmanjšujejo izgorelost nadledvične žleze. Vitamin C in B-kompleks vplivata neposredno na delovanje. Tudi zadostna količina kroma pripomore k normalni ravni krvnega sladkorja. Seveda je zgornje elemente treba podpreti tudi z zadostno količino drugih vitaminov in mineralov. Esencialne maščobne kisline pa pomagajo zavirati vnetja, nastala zaradi izgorelosti nadledvične žleze.

Med zelišči, ki blagodejno vplivajo na nadledvično žlezo, poznamo golostebelni sladki koren (likviricija) in se uporablja, ko je vrednost kortizola nizka. Rastline ni priporočljivo uživati dlje, ni primerna za ljudi z visokim krvnim tlakom in ne za ženske, ki imajo visoko tveganje za raka, povezanega z estrogeni (zelišče lahko tvori estrogene). Druga uporabna rastlina je ginseng, pri katerem je učinek delovanja lahko različen (spodbujevalen ali uravnoteževalen). Podoben učinek imata še ašvaganda in rožni koren.  

Hormonsko nadomeščanje

Če je izgorelost nadledvične žleze prehuda, se lahko zdravnik odloči tudi z zdravljenjem s hormonsko terapijo. V tem primeru se lahko nadomeščata pregnenolon in DHEA. Prednost take oblike zdravljenja je v tem, da lahko nadomestni hormoni napolnijo prazne rezerve hormonov, zaradi česar je več materiala, iz katerega se nato tvorijo preostali hormoni. Včasih lahko taka hormonska terapija pripomore tudi k 'resetu' komunikacije med možgani in nadledvično žlezo, kar posledično pomeni, da nadledvična žleza začne delovati bolje.

Ne glede na majhnost žleze, izgorelost nadledvične žleze vodi v precej neljube bolezni, in če bolezni ne odkrijemo dovolj zgodaj, tudi v Addisonovo bolezen. Zdravje nadledvične žleze je enako pomembno kot na primer zdravje ščitnice. Še bolj bi se tega morali zavedati športniki, saj če ste nenehno utrujeni, če se vam zdi, da se med treningi ne odpočijete, če se vam ponavljajo okužbe in bolezni, potem je morda čas, da preverite zdravje nadledvične žleze in se vrnete nazaj na pravo pot.