Med prehodom dimenzij

Če pogledamo zgodovino človeštva, so navadno spremembe potekale zelo dolgo, recimo milijone let, da se je ustvaril planet, stotine tisoče let, da se je razvila ena rastlinska ali živalska vrsta, celo človek se je razvijal skozi vse prejšnje oblike skoraj milijon let, ampak vseeno nam je danes ves ta napredek samoumeven. Težko se spomnimo, da smo pred sto leti še potovali s konji, danes pa imamo tehnološko revolucijo, ko smo prepleteni s tehnologijo in se s plovili premikamo celo že v vesolje.
 
Ves ta napredek je primerljiv, kot če bi se dojenček rodil zjutraj in bi bil do popoldneva že polnoleten. Cikli si sledijo iz dobe v dobo hitreje. In te cikle so najbolje opisali že Maji, saj so napovedali in prikazali to pospeševanje, mi pa smo dejansko lahko živeli v zadnjih treh evolucijskih ciklih. 
Naše osončje zelo počasi kroži po zunanjem robu naše spiralne galaksije, imenovane Mlečna cesta. Naše osončje ima rahlo sinusoidno gibanje in ta sinusoida zaokroži na svoji poti v 25.625 letih, kar bi lahko s tega vidika imenovali tudi eno solarno leto ali kot to imenujejo Maji – galaktični dan.
 
Tako da se tudi s tega pogleda popolnoma ujema trditev Majev, da smo vstopili v dobo petega sonca, saj je bil leta 2012 za naše osončje prestop iz kozmične noči v kozmični dan, ki bo trajal 12.812 let. Ni naključje, da je atlantidska civilizacija doživela svoj konec prav pred približno 13.000 leti, in zdaj po enakem obdobju se ponovno srečujemo z novim koncem civilizacije in pojavljanjem novih oblik bivanja, ki se počasi in vztrajno formirajo in pojavljajo skozi nove načine delovanja, razmišljanja in čustvovanja, formirajo se tudi skupnosti, ki so trenutno za vzorec in bodo čez čas postale norma Nove civilizacije na Novi Zemlji. S kozmičnega vidika je najbolj naravno slediti in sodelovati v ciklih, ki se dogajajo, saj se nima smisla boriti proti Vesolju, kar pomeni isto kot boriti se proti sebi. Saj smo vsi mi mikrokozmos tega makrokozmosa in vse vesoljne cikle nosimo v sebi in jih zato tudi doživljamo v sebi.
Iz ozke človeške perspektive pa se vseeno lahko zdi nenaravno, da bi morali spreminjati svoje navade, prehrambene, osebnostne, načine čustvovanja in razumevanja sebe, soljudi in hkrati celotnega Vesolja.
 
Prek majevskih piramid, ki so tudi fizična manifestacija ali uprizoritev našega 'časa', lahko primerjamo vsak cikel, ki se je zgodil prek teh stopničk, saj vsaka stopnička predstavlja novo raven evolucije. Torej, stopili smo v rojstvo Nove Zavesti, ki nam prinaša popolnoma nov način bivanja.
 
In ker smo tudi sami šli skozi vse cikle razvoja, ki so preslikava kozmičnih ciklov, smo tudi mi vstopili v novo obliko bivanja, soustvarjanja, kar že aktivno čutimo v sebi, včasih pa vseeno vidimo le obrise, saj stari vzorci in stari sistem še vedno za silo ohranjajo svojo formo, a so tik pred popolno preobrazbo.
Z mejnikom 21. 12. 2012 se je končala tudi stara oblika štetja oziroma zaznavanja časa, saj linearni čas vedno bolj izgublja svoj prejšnji pomen, čeprav čas lahko še vedno merimo z 'merilniki časa', ampak pomen časa se je spremenil za vedno.
 
Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo že nekaj časa občutek, da dan ni več dolg 24 ur, ampak morda precej manj? Zakaj se stalno potencira stanje, ko nam nikakor ne uspe več opraviti dnevnih obveznosti? Se spominjate časa, ko ste bili še v šoli in so bile počitnice neskončno dolge, zdaj pa ne samo poletje, ampak tudi leto, kot da izgine.
Čas se je pospeševal skupaj z dvigovanjem majevskih ciklov po piramidi in namen tega pospeševanja časa je vstop v brezčasje. Narava in vse vesolje okrog nas delujeta v ciklih in le človek je izstopil iz naravnega potovanja skozi cikle in si umetno postavil 'čas' kot neko sodobno obliko 'merjenja' ciklov, kar je le človeška potreba po kontroli in umetnem nadzoru. Ta nadzor zdaj odstranjujejo energije novega cikla, ali bolje rečeno, svetloba kozmičnega jutra, v katerem smo. Ko še vedno delujemo po umetnih omejitvah od zunaj, ki jih je postavil človek, ki je bil neusklajen z ritmi Vesolja, potem to postanemo tudi mi in življenje in 'čas' bežita mimo nas, mi pa iz trenutka v trenutek poskušamo dohitevati, a kljub vsemu trudu in naporu ostanemo vedno korak zadaj. Če nam uspe uspešno vstopiti v 'okno konca časa', ki je tudi resnični prostor znotraj nas samih, ki je v nas kot realnost bivanja, v katero le vstopimo in lahko neposredno izkušamo, kaj naj bi bila Nova Doba. Tukaj postanemo pomirjeni sami s seboj in tudi z drugimi, v soujemanju s cikli narave in z vsemi sobitji tega planeta in navzven v prostranstva Kozmosa.
 
Vstop v to 'okno konca časa' pomeni tudi naravnanost samega sebe na nov energetski vir. Ta vir je v resnici nov energetski potisk Vesolja samega. Približno vsakih 26.000 let namreč iz črne luknje v središču Mlečne ceste pride pulz, ki se kot elektromagnetni izbruh energije in delcev razširi čez vso Mlečno cesto, podobno kot solarna nevihta, le da se to zgodi na ravni Galaksije in spremeni vse v naši galaksiji, in temu pulzu smo izpostavljeni zadnja leta in bomo še kar lep čas. Z našim prehodom čez os Mlečne ceste, ob tako imenovani galaktični poravnavi, je naše osončje prečkalo os Mlečne ceste in energetski val (ki je vstopil tudi v naše osončje) je začel spreminjati (najprej) strukturo vseh zvezd v Mlečni cesti. Torej tudi naše Sonce se spreminja, evolvira in sveti drugačen spekter svetlobe kot poprej in posledično je tudi ogromno solarnih neviht, ki neposredno vplivajo na planete, in tako tudi Zemlja v svoji elektromagnetni soodvisnosti od Sonca doživlja spremembo galaktičnih razsežnosti. Sprememba magnetnega polja planeta pa spreminja strukturo materije in seveda spreminja DNK vseh živih bitij na planetu.
 
Takoj po padcu zavesti (Atlantide) je postalo jasno, da smo popolnoma pozabili, kdo sploh v resnici smo, ta tema je trajala tisočletja (galaktična noč). Predpriprave na energetski preobrat v galaktični dan so se začele na način, da so se začele inkarnirati na Zemljo duše z vibracijo, ki je začela preobrazbo. In na naš planet že od 1950 in vse do zdaj vztrajno prihajajo duše, ki nam počasi pomagajo vrniti spomin, kdo v resnici smo. Najbolj poznani so izrazi indigo otroci ali kasneje tudi kristalni, mavrični ipd. Ko smo obkroženi z bitji, ki vibrirajo na ravni nove zavesti, kar prinaša spremembo v naše razmišljanje, v naš DNK, se ljudem počasi spreminja tudi vibracija. Vsak lahko začne kadarkoli vibrirati na ravni indigo in tudi dalje. To prisotnost podpira tudi impulz Mlečne ceste, ki nas je zaobjel, in hkrati solarne nevihte skoraj tedensko s Sonca prihajajo na Zemljo, kar spreminja energetiko Zemlje in hkrati vseh bitij na njej.

Posledica spremembe DNK je vidna tudi v družbi, saj ljudje začenjajo videti skozi določene iluzije in naenkrat vse ni več tako 'lepo', kot je bilo prej, saj se vidijo stare omejitve, stare zmote, skrite manipulacije in podobno. In naenkrat je vse, kar se vidi, le proces čiščenja in propad starega. Vsi trenutno še vidni konstrukti starih sistemov (gospodarski, politični, bančni, šolski in drugi) so bili torej zasnovani na strogo moškem principu kakor tudi vse strukture, ki skozi navidezno moč vladajo svetu in ga držijo na svojih vajetih. Tako kot prihaja do harmonizacije moškega in ženskega principa, da preideta v popolno harmonijo, se sočasno prečiščujejo tudi vsi programi nadzora, manipulacij, neetike, borbe za energijo, nadvlado ipd. Za prihod novega je najprej potreben odhod starega. To se lahko sliši preprosto, a vendar ko se dogaja, je to za ogromno ljudi nekaj najbolj groznega, kar so do zdaj poznali. To namreč sproži ogromne zaloge podzavestnega strahu, ki je prej lepo počival v varnem zavetju nezavednega, kamor se nikdar ni vstopalo, in ko se z zavestjo zdaj premikamo navzgor, se seveda najprej srečamo s temi vsebinami. In prav te vsebine prikličejo ta ves kaos sistema in družbe. Zato da nastane okolje, kjer se vsa navidezna varnost in iluzije o fiksnosti in stabilnosti tretje dimenzije zrušijo.
 
Svet, ki ga gledate, je le ena različica realnosti, ki je trenutno vidna, in pred nami so neomejena obzorja, v katera vstopamo. Spremembe, ki se dogajajo, so vse bolj vidne, neverjetne in nas dobesedno kličejo, da se prebudimo in ustvarimo nov svet. Zato smo tudi tu! Mi smo ustvarjalci, kreatorji, nihče ne bo naredil tega namesto nas. Razmislite, kaj si v resnici želite, in vedite, da čemurkoli se ta trenutek posvečate, temu dajate tudi svojo pozornost in to kličete v svojo realnost, to je vaš lastni proces priklica vaše realnosti kot kreator, ki ste, pa če to počnete zavestno ali za vas to počnejo vaši nezavedni programi. Smo božanska človeška bitja, ki smo na planet Zemlja prišla živet svoj polni potencial! Prav vsakdo od nas. 
 
Se nadaljuje ...