Kardamom je ena izmed meni najljubših začimb. Njegov vonj in tipičen okus poživita sladice, tople napitke, praženo zelenjavo, kuhan riž, lečo in še bi lahko naštevala jedi, v katere ga pogosto dodajam. V trgovini dobimo kardamom v treh oblikah: kot posušen strok, kot majhna rjavo-črna semena, ki so skrita v stroku, ali kot prah, ki je produkt mletja semen. Svoje značilnosti najdlje ohranijo prav posušeni stroki, ki ščitijo majhna semena pred tem, da izgubijo aromo. Poleg znane zelene vrste obstaja tudi strok, ki je črne barve. Oba spadata v družino rastlin, kamor se uvrščata tudi ingver in kurkuma.
Kadar pri kuhanju uporabljamo cele stroke, jih pred serviranjem poberemo iz jedi, saj celih strokov ne uživamo, če pa pojemo kakšno seme, ne bo nič narobe. Kardamomov prah lahko dodajamo poljubno v vse jedi, je pa to tudi ena od sestavin znane mešanice začimb garam masala.
Iz kardamoma izdelujejo tudi eterično olje, ki stimulira um in srce ter prinese jasnost in veselje.
Ajurveda pripisuje kardamomu pomembne značilnosti:
- je digestiv;
- uporablja se pri majhni prebavni moči, napenjanju, vetrovih, krčih in bolečinah v črevesju;
- deluje proti hemoroidom;
- stimulira prebavno moč brez višanja principa pitta;
- čisti odvečno sluz v želodcu ter uravnava delovanje peristaltike črevesja;
- plodove lahko žvečimo in tako osvežimo dah;
- pomaga ob slabosti in bruhanju;
- pomaga pri produktivnem kašlju, astmi in bolečem grlu;
- uporablja se pri bolečem in pekočem uriniranju;
- povečuje spolno moč;
- kuhamo ga v kavi, s čimer omilimo negativne učinke kofeina na nadledvično žlezo;
- kuhan v mleku nevtralizira učinke sluzenja mleka;
- njegov učinek je satvičen in pomaga uravnavati tok prane v telesu.
Kardamom načelno znižuje vse tri doše, torej vato, pitto in kapho; paziti moramo le, kadar je doša pitta v telesu že povišana, in ga takrat ne uživamo. Ne uporabljamo ga tudi pri gastritisu in rani na želodcu. Interakcije kardamoma z zdravili niso znane.