Prevzemanje 100-odstotne odgovornosti za svoje izbire je povezano tudi s tem, da smo izbrale osebo, s katero smo. In s to našo izbiro smo izbrale vse njegove lepe in manj lepe dele, vse prijetne in manj prijetne dele njih samih. Če ne moreš sprejeti napak, potem v resnici ne moreš sprejeti te osebe v celoti. Če te nekaj hudo moti iz preteklosti, se moraš s tem soočiti in to sprejeti. Tukaj preprosto ni nobene bližnjice.
Esenca odgovornosti je v prepoznavanju, da imamo ne glede na to, kaj se je v našem življenju dogajalo do zdaj, vedno možnost, da izberemo na novo. Na voljo so nove izbire, ki tvojo situacijo premaknejo naprej. V tebi je sposobnost, da se odzoveš na kreativne načine in ustvariš nekaj popolnoma novega. Brez pričakovanj, kako bo to sprejeto na drugi strani.
Brez dvoma utegne biti to velik izziv. Kajti prevzemanje polne odgovornosti zase v praksi pomeni, da nimaš pričakovanj. Pričakovanja nas vedno naravnajo na razočaranje. Zakaj? Ker se stvari redko odvijejo na način, ki ga pričakujemo. In ker skozi pričakovanja poskušamo nadzorovati svoje življenje, skozi iskanje zunanjih dogodkov, ki ustrezajo našim notranjim željam. To nas vedno znova pusti v zagrenjenosti, utrujene in izčrpane.
Pravzaprav sta pričakovanje na eni strani in razočaranje na drugi dve plati istega kovanca. Žal nas v življenju pričakovanja pogosto vodijo v razočaranje nad partnerjem in iskanje nove osebe. Učenje, ki ga s seboj pogosto prinašajo prav težave v odnosu, je povezano z opuščanjem pričakovanj in s ponovno povezavo s seboj.
Ženske imamo pogosto težave s tem, da se prilagajamo in v zameno pričakujemo, da bo oseba na drugi strani za nas naredila to, čemur se odpovedujemo zaradi nje. Prav zaradi tega je prevzemanje polne odgovornosti zase in za svoje življenje tako ključnega pomena v partnerskem odnosu.
Ženske pogosto poskušamo v osebi na drugi strani ustvariti občutke obvezanosti, dolžnosti. Če nekaj naredimo za nekoga, pričakujemo, da bo oseba naredila nekaj za nas. Tovrstna obveza, ki jo moški čutijo, v odnosih pogosto deluje kot ledeni tuš. Žal je tako, da je naš notranji instinkt tak, da gremo takrat, ko nekdo nekaj pričakuje od nas, v uporništvo, se temu upremo ali pa se temu poskušamo izogniti. To je naš naravni odziv.
Zakaj veliko žensk, kljub temu da se nam stvari upirajo, naredi to, kar nekdo od nas pričakuje? Okej, so izjeme, ampak v veliki večini ženske nočemo razočarati osebe na drugi strani in ustrežemo, čeprav se nam v resnici upira. Ženske smo toliko svojega življenja pripravljene dati drugim, v upanju, da bodo poskrbeli za nas.
In še posebej v partnerstvu vedno znova delamo stvari za moškega, tudi tiste stvari, ki jih ne želimo, v upanju, da bo za nas poskrbljeno. Vedno znova vzamemo sebi, da damo drugim, zanemarjamo sebe in svoje potrebe in smo na splošno mnenja, da je poskrbeti zase sebično.
Tako v resnici izdajamo same sebe in ranimo same sebe, kar lahko delamo nekaj časa, vendar slej ko prej ne moremo več in takrat gremo v boj, beg ali pa ignoranco, ki vodi v otopelost.
V človeški naravi je, da pričakujemo, da če mi trpimo in se prilagajamo, se bo tudi oseba na drugi strani. Pogosto smo mnenja, da smo upravičene do stvari, kot je pretirano zapravljanje, ker se toliko trudimo in skrbimo za družino in svojega moškega. Seveda je lahko obojestranski dogovor, da sta v igri pričakovanj in obvezanosti, vendar to v resnici ni preveč zabavno.
Tukaj je pomembno razumeti, da prevzemanje odgovornosti ni enako kot prevzemanje krivde. V odnosu, kjer je ženska zlorabljena, mora prevzeti svoj del odgovornosti za to, kar se ji dogaja, vendar to ne pomeni, da je kriva, da se ji to dogaja. Ni modro, da ostajaš v takem odnosu zgolj iz občutka dolžnosti in pričakuješ, da se bo oseba spremenila.
Pogosto smo takrat, ko delamo stvari iz dolžnosti, ker se tako od nas pričakuje, nerazpoložene, sitne in neprijazne. Jeza pod seboj vedno skriva potrebe, ki so neizpolnjene. In če ne poznamo svojih potreb v odnosu in jih ne delimo z osebo na drugi strani brez pričakovanj, da bodo uresničene, nezadovoljstvo samo raste.
Ko z ženskami delim, kako pomembno je prevzeti odgovornost za svoje počutje, ker nihče ni kriv, da se ti počutiš, kot se, gre za tvojo izbiro, so običajno vidno šokirane. Ampak dejstvo je, da ko govorimo o prevzemanju polne odgovornosti zase, to pomeni tudi, da ti nihče nič ne dela, vse se dogaja zate. Kajti v vsaki situaciji imaš, v skladu s samo esenco odgovornosti, o kateri sem pisala nekaj odstavkov višje, izbiro. Ti izbiraš.
Lahko delaš to, kar počneš kot žena in mati, s pričakovanji ali brez njih. To je tvoja izbira. Nihče ti ni ničesar dolžan za nič. Vse, kar delaš, je tvoja izbira. Zato je pomembno, da prevzameš odgovornost za to.
In to lahko narediš na tri načine že takoj danes:
1. Moški niso kot ženske.
Ena od pomembnih stvari v odnosu je, da ženske nehamo pričakovati od moških, da bi se morali vesti kot ženska. Ženske mislimo, da so moški taki, kot me, samo da so malo bolj poraščeni. In na drugi strani tudi moški mislijo, da smo kot oni, samo da smo malo bolj pomehkužena varianta. Nehaj pričakovati od svojega moškega, da te bo, kot tvoja najboljša prijateljica, poslušal, se pogovarjal s tabo in te tolažil. Ni njegova obveza, da te objame, te opazi, ti pomaga, naredi stvari zate. To ni njegovo delo.
Vse, kar naredi zate, je njegovo darilo tebi.
Ga lahko sprejmeš kot darilo s hvaležnostjo, namesto da si sitna, ker ni izpolnil pričakovanj? Če te objame, je to darilo. Če te opazi, je to darilo. Njegov kompliment je darilo. Moški ne delajo stvari zaradi tega, da so stvari narejene. Moški stvari naredi zate. Ker te ima rad. To je njegovo darilo tebi. Zmoreš sprejeti darilo ali boš to zavrnila in si boš zato, da ti bo lažje pri srcu, rekla, da je to njegova dolžnost?
2. Povej, kaj potrebuješ.
Prevzeti odgovornost za svoj del zgodbe v praksi pomeni tudi, da jasno izraziš, ko imaš potrebo. In se ob tem zavedaš, da ni dolžnost moškega na drugi strani, da poskrbi za tvojo potrebo. Vendar je pravi mali čudež, ki se običajno zgodi, ko ženska začne prevzemati odgovornost za svoje izbire, v tem, da moški, ki čuti, da poskrbiš za njegove potrebe, ga spoštuješ in si hvaležna zanj, z največjim veseljem poskrbi zate.
Ko moški čuti, da stvari zanj delaš iz ljubezni, in ne dolžnosti, bo to naredil tudi sam. Pa ne zato, ker se bo čutil obvezanega, da ti nekaj vrne, ampak ker ga boš s svojim delovanjem naučila, da bo sam začutil željo po tem, da nekaj naredi zate.
3. Bodi prijazna.
Zame osebno je bil eden največjih premikov v mojem odnosu, ko sem se zavestno odločila, da bom prijazna. Moj dragi mi je po nekaj letih povedal, da je najprej samo opazoval, kaj se dogaja, ker ženske pogosto uporabljamo različne manevre, da pridemo do tega, kar hočemo. Po nekaj mesecih, ko je ugotovil, da to ni samo modna muha, se je vse pogosteje odzval s prijaznostjo in tako sva popolnoma spremenila najin odnos.
Nekdo mora prevzeti odgovornost zase in začeti, kajti to, da izbiraš prijaznost in ljubečnost zavestno, se vedno obrestuje. In še enkrat poudarjam, to je izbira, v vsakem trenutku. Še posebej je to pomembno takrat, ko ima oseba na drugi strani slab dan in te ne objame, te ne pokliče, te ne opazi. Prevzemanje odgovornosti zase v tem primeru pomeni, da imaš izbiro, da se odzoveš ljubeče in si prijazna, brez pričakovanj.
To lahko prakticiramo kjerkoli, s komerkoli. V resnici nam ni treba biti v odnosu, da bi prakticirale prevzemanje polne odgovornosti zase. In tudi če tvoj partner ne sodeluje pri prevzemanju odgovornosti zase, to ni izgovor, da tebi ne bi bilo treba.
Ko se zavedaš, da imaš vedno izbiro, kako se odzoveš na situacijo, lahko vedno izbereš, da je vse, kar narediš, darilo tej osebi. Darilo je namenjeno temu, da ga deliš.
In kaj je s stvarmi, ki jih je treba narediti in jih ne bo nihče naredil, če jih jaz ne?
Okej, slišim te, to se verjetno sprašuješ v tem trenutku, če še vedno bereš ta članek.
Pomembno je, da se tudi v odnosu do sebe zavedaš, da nisi dolžna narediti stvari, da gre za tvojo izbiro.
Ko narediš stvari, ki jih je treba narediti, jih naredi kot darilo sebi. Ko si podariš, da posesaš, ker je potem čisto. Ali opereš oblačila, ker so potem sveža, to naredi kot darilo sebi. Ob tem boš čutila hvaležnost, ki ti bo razsvetlila dan.
Ne verjemi mi na besedo. Daj to v prakso. Poskusi. In zaveži se, da bo to tvoja dnevna praksa vsaj tri mesece. Kajti za premik in spremembo potrebujemo čas. Si voljna poskusiti? Deli z menoj svojo izkušnjo v komentarjih spodaj.
inspiracije