Ajurveda ali znanost o življenju in joga izhajata iz istega časa, prostora in filozofije. Kot taki se dopolnjujeta in sledita istemu cilju, samospoznanju. Z vključevanjem načel ajurvede v prakso joge prinesemo v življenje več ravnovesja in harmonije, samozavedanje in zdravje.
Ne glede na duhovni cilj joge ima ta tudi pozitivne učinke na fizično telo in um. Danes se njen primarni cilj izgublja in izpostavlja se njena pretežno telesna komponenta. Od tod tudi takšen porast števila različnih komercialnih slogov joge, ki pa žal ne upoštevajo, da mora vadba uravnovešati telo in um posameznika. Brez uravnoteženega telesa ni uravnoteženega uma in posledično ni duhovnega napredka.
Ajurveda govori o ravnovesju. Če ga želimo ohraniti v življenju, moramo upoštevati eno izmed glavnih načel ajurvede – kar je povečano, uravnovesimo z njegovim nasprotjem. Ste že kdaj hladili čaj tako, da ste mu prilili vročo vodo? Verjetno ne. Tega načela se tudi drži joga, ki je usklajena z ajurvedskimi načeli.
Doša vata
Osebe konstitucije vata so polne idej, ustvarjalne in fleksibilne. Hitro govorijo, hodijo in razmišljajo ter so na splošno zelo aktivne. So vitke postave, imajo suho kožo in lase, mrzle roke in noge, spremenljiv apetit in prebavo, s tendenco k vetrovom in zaprtju. Ko so v neravnovesju, jih je strah, so nervozne in anksiozne. Ne znajo se organizirati in delajo več stvari hkrati. Počutijo se neprizemljene in muči jih nespečnost. Mobilno, mrzlo, lahko in suho so njihove glavne lastnosti.
Žal bodo došo vata pritegnile prav tiste aktivnosti, ki poudarjajo njeno lahkotnost in mobilnost. Zavedati pa se mora, da potrebuje nasprotje.
Neprimerna joga za došo vata je vadba, kjer se poudarjajo hitri gibi, skoki in čezmerno gibanje, vadba, kjer ni veliko stika s tlemi; dihalne tehnike, ki poudarjajo močno dihanje, npr. bhastrika pranajama ali izvajanje dihalnih tehnik prek svojih sposobnosti.
Primerna joga za došo vata je vadba, kjer se poudarjajo natančnost, počasni gibi, zadrževanje položajev in usklajenost dihanja in gibanja. Nekaj primernih jogijskih praks:
- počasen Surya namaskar – pozdrav soncu, s pozornostjo na usklajenem dihanju in gibanju
- krija Agni sara
- Uttanasana – stoječ predklon
- Vrksasana – drevo
- Virabhadrasana II – bojevnik II
- Paschimotasana – klešče
- Supta Baddhakonasana – metulj v ležečem položaju, podložen
- Sarvangasana – sveča
- Nadi Shodhana pranajama – trikotno dihanje
- Bhramari pranajama – čebelica
- meditacija So ham
Doša pitta
Osebe pitta so vroče tako telesno kot po temperamentu. So inteligentne, prodorne in rade organizirajo. So srednje postave, prodornega pogleda in odločnega koraka. Njihova koža in oči so občutljivi, lasje ravni in svetleči, lahko pa hitro osivijo ali so podvrženi plešavosti. Imajo dobro prebavo in hitro odvajajo. Bolj so podvrženi jezi in težavam s kislino ali vnetjem. Njihove glavne značilnosti so ostrina, toplota in transformacija.
Oseba pitta se bo rada udeležila takih vadb, kjer se bo dokazovala, preizkušala samo sebe in hitro napredovala. Da se uravnovesi, potrebuje nasprotje.
Neprimerna joga za došo pitta je zelo natančna in stroga vadba, vadba v pretirano toplih prostorih, vadba, kjer se poudarjajo in dolgo zadržujejo predkloni in inverzni položaji, ter dihalne tehnike, ki segrevajo telo, npr. Surya bedha.
Primerna joga za došo pitta je vadba, kjer se poudarja predanost, in ne tekmovalnost, ter vadba, ki deluje na sončni pletež. Vadba naj hladi telo. Nekaj primernih jogijskih praks:
- Chandra namaskar – pozdrav luni
- mudraTadagi
- Utthita trikonasana – trikotnik
- Parivrrta trikonasana – trikotnik z zasukom
- Bhujangasana – kobra
- Dhanurasana – lok
- Ardha Matsyendrasana – zasuk
- Balasana – otrok
- pranajama Sheetali
- meditacija ‘prazne sklede’
Doša kapha
Osebe kapha so strpne, mirne, odpuščajo in so zelo ljubeče. Njihovo telo je močno, mišice in kosti so poudarjeni, imajo lepe poteze, velike ljubeče oči, polna usta in goste, močne lase. Lahko veliko spijo ali počivajo, raje so manj aktivni. Ko so v neravnovesju, lahko občutijo navezanost in pohlep ali postanejo depresivne. Najpogostejše težave so prehladi, kašelj, čezmerna telesna teža, povišan holesterol, zadrževanje vode in diabetes. Njihove glavne značilnosti so počasnost, hladnost in težkost.
Osebe s poudarjeno došo kapha se bodo redko udeležile vadb in potrebovale bodo veliko podpore in stimulacije, da pri tem vztrajajo.
Neprimerna joga za došo kapha je vadba, ki je pretirano počasna, z veliko vmesnega sproščanja, premalo natančna, ter dihalne tehnike, ki hladijo telo, npr. Chandra bedha.
Primerna joga za došo kapha je vadba, ki je dinamična, ritmična, progresivno zahtevnejša, poudarek naj bo na moči in natančnosti ter grajenju toplote v telesu. Nekaj primernih jogijskih praks:
- progresivni Surya namaskar – pozdrav soncu
- krija Agni sara
- Utkatasana – stol
- Virabhadrasana I – bojevnik I
- Arda Chandrasana – polovični mesec
- Paschimotasana – klešče
- Ustrasana – kamela
- Chakrasana – kolo
- Salabasana – kobilica
- pranajama Bhastrika
- Tratak
Vedno bolj postaja nujno, da se ajurveda in joga povežeta, kot sta nekoč že bili. Le tako pridobimo celoten potencial, ki ga ponujata – torej zdravje in duhovni razvoj.
inspiracije