Kaj je to, kar spodbuja na poti osebne rasti, zbližuje, povezuje? To, kar ne vidi meja, deluje prek okvirov večini dojemljivega ..., pomaga nam osebno ter tudi sočloveku, rastlinam in našim dragim živalim.
REIKI je ŽIVLJENJSKA ENERGIJA, ki teče skozi vse in vsakogar na tem planetu. Kadar se ji odpremo, smo sami s seboj v popolni harmoniji; ne čutimo fizičnih, energijskih blokad, kot taki smo polni življenja, ustvarjalnosti, idej, za katere nas žene, da jim vlijemo življenje, ki se pretaka skozi nas in za katero smo navsezadnje prišli na ta svet.
Predstave o reikiju so pogosto zmotne. Prva asociacija večine ljudi je sicer polaganje rok (na obolela mesta) in odprava fizičnih bolečin, kar seveda ni v nasprotju s tem sistemom zdravljenja. Zmotno pa bi bilo reči, da REIKI ni tudi kaj več od tega, ravno nasprotno: gre za kompleksen in širok pristop zdravljenja – ne le fizičnih ravni človeka, temveč tudi mentalne, čustvene in duhovne. Njegova uporaba privede do globljega razumevanja samega sebe. Z aktivacijo simbolov ter osredotočanjem na dovajanje potrebne energije in vzpostavitev ravnovesja v telesu prejemnika lahko zdravimo tudi na daljavo.
Bodočega reiki 'mojstra' čakajo tri stopnje iniciacije (uglasitve). Namen teh je, da se jim zavestno posvetimo, v obdobju med posameznimi stopnjami reiki tudi praktično uporabljamo, spremljamo njegove učinke, opazujemo spremembe in se tako najbolje učimo.
Morda ste med tistimi, ki jih reiki kliče, morda pa med tistimi, ki vas je že in ste že opravili tečaj prve stopnje, ste pa v dilemi, ali svoje (predvsem praktično) znanje nadgraditi in nadaljevati tečaj za 2. oziroma 3. stopnjo.
V e-poštni nabiralnik pogosto prejemam vprašanja o tem, ali nadaljevati oziroma kakšna je razlika v napredovanju iz ene v naslednjo stopnjo. Takšna in drugačna vprašanja, med seboj sila podobna, so me spodbudila k pripravi posnetka, v katerem sem poskušala biti čim nazornejša.
Toplo torej vabljeni k ogledu videoposnetka, ki – verjamem – poda marsikateri odgovor na morebitne dileme. Svojo vlogo je odigrala tudi psička Eli, ki se blagodejnim učinkom reikija preprosto ni mogla upreti. :)
Ob posnetku bi dodala le še poudarek, ki naj bo nekakšno ogledalo vsakomur, ki se morda poda na neko pot, a na njej ne vztraja ali pa je nestrpen do te mere, da je nadaljevanje po njej zanj sprejemljivo le, če bo cilj že za naslednjim ovinkom. Ko se nekdo odloči za to, da bo neko pot prehodil, in se poda nanjo, naj se ne bi obremenjeval s tem, kdaj bo dosegel cilj in kaj mu bo ta prinesel. Najlepši del – podajanje po tej poti –, ki nas tudi največ nauči, če smo se seveda resnično pripravljeni učiti, tako prezremo. Verjetno se vsi prepoznamo v tej zgodbi: ker morda za prvim ovinkom ne uzremo cilja, izgubimo voljo in ostanemo brez vsega – pot, na katero smo se podali, nam ni dala ničesar, obenem je tudi cilj ostal nedosežen.
Kdor se odloči, da stopi na pot reikija, naj ne bo obremenjen zgolj s ciljem, s tem, da čim prej postane mojster. Pravega mojstra ga bo pravzaprav naredil odnos do reikija. Do zavestnega, odgovornega in strpnega prakticiranja te neverjetno subtilne tehnike (samo)pomoči.
Vsi tisti pa, ki ste obstali na 1. ali 2. stopnji – zaupajte, vredno je nadaljevati pot. Ne da pot do Kredarice ni lepa, a če tam obstanemo ali se celo obrnemo in gremo nazaj, ne da bi poskusili s strpnostjo stopiti na vrh Triglava, si bomo razgled z vrha lahko slikali le v domišljiji.
Vse ideje se vedno rojevajo prav tam – v domišljiji. A brez delovanja v smeri, da jih prizemljimo, nam ne bodo služile kaj prida. Vabljeni, da idejo, kako ob različnih težavah pomagati sebi in bližnjemu, tudi uresničite, prizemljite. Vabljeni, da reiki resnično spustite skozi sebe.
»Reiki ni le še ena novodobna tehnika (samo)pomoči. Je pot samospoznavanja, učenja, rasti. Pot, ki nas kot posameznike pripelje bližje drug drugemu in ne nazadnje tudi k sebi.«
inspiracije