Še nekaj zanimivih primerov, ki kažejo na to, da neki zunanji dražljaj aktivira posamezne receptorje, ki vklopijo programe, zaradi katerih se vedemo na prav poseben način:
- če vstopimo v prostor, v katerem je na steni slika knjižnice, se začnemo vesti bolj umirjeno;
- če sedimo na trdem stolu, so naša stališča običajno bolj toga, kot če sedimo na stolu, ki je oblazinjen;
- kadar imamo v dlaneh skodelico s toplim napitkom, smo bolj dovzetni za potrebe dugih, kot če imamo med dlanmi kozarec s hladno pijačo;
- če je v pisarni nedoločen vonj po čistilu, imamo običajno mizo bolj pospravljeno, kot če tega vonja ni;
- kadrovski delavci resneje jemljejo kandidate, ki jim prinesejo vlogo za zaposlitev v mapi s trdimi platnicami, kot tiste, ki oddajo vlogo v mapi z mehkimi platnicami.
Pri vsem skupaj pa je zanimivo še nekaj – receptorji v osnovi niso univerzalni, ampak so formirani glede na dražljaj, ki ga zaznavajo oziroma prenašajo. Če so npr. pogostokrat aktivni receptorji, ki reagirajo na strah, se bo ob periodični delitvi celic število celičnih receptorjev, odgovornih za zaznavo in prenašanje vibracij strahu, povečalo, zmanjšalo pa se bo število receptorjev, ki jih zaradi svojega načina življenja in razmišljanja uporabljamo manj ali nič. Določeni osebnostni problemi, ki jih imamo, se torej poglabljajo celo skozi delitev celic.
Drugi najpomembnejši dejavnik vnaprejšnje determiniranosti pa je naša osebna vibracija.
Po mnenju številnih strokovnjakov s področja ezoterike oddajamo svojo osebno vibracijo s področja pete čakre, ki je na neki način naša resonančna čakra. Vsaka čakra ima namreč glede na svojo odprtost, ki je povezana z našimi življenjskimi stališči, specifičen ton, skupni resonančni ton oziroma našo osebno vibracijo pa oddaja peta čakra. Na osebno vibracijo in s tem na determiniranost življenja najbolj vplivajo toni prvih štirih čaker, na splošno pa blokade posameznih čaker oziroma njhovi toni določajo naš resonančni ton/osebno vibracijo, ki jo oddajamo v okolje in s tem privlačimo v svoja življenja določen tip izkušenj, ljudi ... Tudi te izkušnje in ljudje so v energijskem smislu energijska polja – ko naša osebna vibracija zaresonira s temi polji, pride do izmenjave enegije, ki vodijo v identifikacije s temi polji v smislu, da se nanje odzivamo na vedno enak način (reaktivnost), kar se kaže na vseh segmentih življenja. Lahko torej rečemo, da osebna vibracija ustreza frakalnemu vzorcu naše usode.
Pojavlja se seveda vprašanje: Ali so življenja vseh enako determinirana ali se je mogoče tej determiniranosti izogniti in kako?
Globina determiniranosti življenj je povezana s starostjo posameznih duš. Mlade duše se načelno povezujejo z nizkovibracijskimi polji, usmerjenimi na preživetje, samopotrditev na ravni ega in integracijo z družbo, ki je načelno bolna – kot takšna je namreč polna zahtev, kriterijev in ne podpira razvoja posameznikove individualnosti.
V primerjavi s starejšimi dušami, ki se povezujejo s polji višjih vibracij, imajo več pozornosti vezane na segmente materialnega sveta, s tem pa so posledično njihova življenja bolj kaotična in bolj determinirana. Zadeva je podobna, kot če ohišje zvočnika potresemo s finim peskom in potem po zvočniku predvajamo določene tone. Zvok bo seveda pesek usmerjal v določene forme – višji in bolj sinhronizirani bodo toni, skladnejši vzorci se bodo formirali; pri nizkih vibracijah pa bodo forme kaotične. Po teh načelih torej vplivamo na svet okoli nas, ta pa potem povratno vpliva na našo končno resonanco.
Če želimo spremeniti fraktalni vzorec svoje usode, moramo torej spremeniti svojo osebno vibracijo. To načelno lahko naredimo tako, da v sistem integriramo energijo, ujeto v naši podzavesti, ki to vibracijo 'določa'. Ta je seveda vezana na različne težave, ki jih imamo v življenju, in na način, kako se nanje odzivamo. Če se jih bomo lotili s pozicije našega uma, jih bomo skušali rešiti v okviru idej, ki jih dopušča naša osebna vibracija, in resničnih sprememb ne bo – na tej ravni namreč običajno poskušamo iz življenj umakniti stvari, ki jih prepoznavamo kot težavne, ne pa spremeniti svojega odziva nanje. To pa seveda ne gre, saj s svojo vibracijo kontinuirano privlačimo nove težave. Tudi Einstein je nekoč rekel, da nas stanje uma, ki nas je pripeljalo v neke težave, iz njih ne more izvleči.
Za spremembo so torej potrebne metode, ki neposredno napadejo naš ego; ta namreč temelji na čustveni energiji, ujeti v podzavest, in se ne želi spremeniti. Zato je jasno, da imamo do tehnik, ki prinašajo spremembo osebne vibracije, odpor. Najpreprostejše tehnike tega tipa so vse oblike povezanega dihanja, saj vodijo v procesiranje energije in programov, ujetih v našo podzavest, posledično pa v spremembo osebne vibracije, ki se nazadnje odrazi kot življenjska spontanost, ki je nasprotje reaktivnosti, na kateri temeljijo odzivi, določeni s fraktalno linijo usode.
inspiracije