Izgorelost - zahrbtna težava sodobnega človeka

Izgorelost je ena izmed zapletenejših sodobnih bolezni. Značilno zanjo je, da število obolelih narašča, kljub temu pa je diagnoza še precej nejasna. Namen prispevka je prepoznati izgorelost, pogledati njen potek ter kakšna so priporočila za zdravljenje.

V pomoč pri prepoznavanju izgorelosti so nam poznavanje simptomov, laboratorijska diagnostika, posluh za težave, ki jih sporoča telo, in nekaj zdrave pameti.

Nekateri imajo izgorelost za modno muho, s čimer nakazujejo, da ne gre za pravo bolezen, temveč oboleli skuša opravičiti depresijo, lenobo, izčrpanost in slabše počutje. Navsezadnje smo vsi del družbe, ki je naravnana v bolje, hitreje, produktivneje. Ta pritisk za posameznika tako pomeni vsakodnevni stres.

Zato so v nekaterih primerih ljudje res pristranski in je treba preveriti, ali gre res za izgorelost ali morda za kaj drugega. Definicije izgorelosti se v strokovni literaturi precej razlikujejo.

Izgorelost je sindrom čustvene izčrpanosti, depersonalizacije in zmanjšanega občutka osebne izpolnitve, ki se še posebej pojavlja pri poklicih, ki imajo opravka z ljudmi. Izgorelost je stanje fizične, čustvene in mentalne izčrpanosti zaradi dolgotrajne vključenosti v čustveno obremenjujoče situacije. Izgorelost je ena od oblik protesta proti neravnovesju v organizmu.

Intenzivnost izgorelosti je različna. Ob izrazitih simptomih lahko poteka v hudi obliki, vendar je v primerjavi z drugimi kroničnimi boleznimi nekaj prednosti. Značilnosti so naslednje:

• Izgorelost se razvija postopno.
• Je zelo neprijetna bolezen, vendar ne smrtna.
• Povzroča veliko število simptomov, ki pa jih lahko odpravimo.

Simptomi izgorelosti

Simptomi izgorelosti so različni in jih občutimo na različnih ravneh: telesni, mentalni in čustveni ravni.

Na telesni ravni izgorelost povzroča:

• težave s srcem,
• težave s prebavili,
• glavobole,
• utrujenost,
• bolečine v mišicah in hrbtu.

V glavi izgorelost občutimo kot:

• motnje koncentracije,
• zmanjšanje motivacije,
• manj ustvarjalnosti,
• slabše prenašanje obremenitev.

Na čustveni ravni pa se izgorelost kaže kot:

• živčnost,
• pesimizem,
• depresija,
• notranja praznina,
• pomanjkanje volje,
• pomanjkanje spolne sle.

Potek bolezni

Nadalje je zanimivo, da avtorji različno obravnavajo potek izgorelosti. Dr. Volker Schmiedel verjame v tristopenjski potek bolezni, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju.

V prvi fazi se poveča raven hormonov, ki jih proizvaja nadledvična žleza, kot so kortizol, DHEA in adrenalin. Raven hormonov se poveča kot odziv telesa na stres, ki je na kratki rok za telo koristen, saj ga spravi v način 'udari–beži'. Ta poviša krvni tlak, dvigne nivo sladkorja, upočasni prebavo in upočasni vnetne procese, kar je dobro za soočenje z dogodkom, ki je izzval stres, vendar pa to na dolgi rok škoduje zdravju. V fazi aktivacije izgorelosti so značilni naslednji simptomi:

• povišana raven stresnega hormona kortizola,
• potenje,
• tresenje,
• razbijanje srca,
• tiščanje na vodo,
• telesni nemir,
• grizenje nohtov, škripanje z zobmi,
• potreba po govorjenju.

Prvo fazo – aktivacijo izgorelosti – smo zagotovo vsi že doživeli pred javnim nastopom. Težava nastopi, ko se stanje večkrat mesečno ponovi.

Druga stopnja izgorevanja je faza odpora. Tu naš motor ni samo občasno v zagonu, temveč obratuje ves čas. Redko oziroma nikoli se pravzaprav ne ustavimo in odpočijemo. Morda le enkrat letno, ko se odpravimo na letni dopust. V tej stopnji izgorelosti so značilni naslednji simptomi:

• povišana raven stresnega hormona,
• lahko so še navzoči simptomi prve faze (potenje, tresenje, klepetavost),
• povišan krvni sladkor,
• povišan krvni tlak,
• motnje v spolnosti,
• motnje spanja,
• povečana agresivnost.

V tej fazi že utripajo opozorilne lučke. Vemo tudi, da nekaj ni v redu, vendar ne najdemo vzroka za težavo.

V tretji stopnji pridemo do prave izgorelosti oziroma faze izčrpanosti. V tej fazi se izčrpa tudi nadledvična žleza, zato telo velikokrat ne zagotavlja več pripravljenosti na borbo z izzivi in tudi ne psihične in fizične energije. Znaki tretje stopnje izgorelosti so:

• raven kortizola lahko upade,
• upade tudi raven hormona DHEA,
• poveča se dovzetnost za okužbe,
• občasni znaki neznosne izčrpanosti,
• težave z srcem,
• prebavne motnje (driska in zaprtje),
• obupanost (misel na samomor),
• izbruhi agresije ali globoka resignacija.

Kako nastane izgorelost – telesni vzroki

Vzroki za nastanek izgorelosti so različni. Lahko je vzrok osebnostna značilnost (perfekcionizem), lahko gre za tip poklica (učitelji in medicinske sestre, piloti, kontrolorji letenja so med bolj izpostavljenimi poklici). Večje tveganje za izgorelost imajo tudi ženske s kariero, ki hkrati skrbijo za gospodinjstvo. Obstajajo pa tudi telesni vzroki za izgorelost, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

• Anemija – slabokrvnost – izgorelost

Povprečen odrasli človek ima v telesu pet litrov krvi, ki prenaša v celice kisik in glukozo za pridobivanje energije. Po krvi se pretakajo tudi vsa potrebna hranila, kot so vitamini in minerali. Hemoglobin (krvno barvilo) v eritrocitih (rdeča krvna telesca) veže nase kisik in ga v kapilarah odda v tkivih. Če je v krvi manj hemoglobina, so posledice naslednje: izčrpanost, zmanjšana telesna vzdržljivost, pomanjkanje koncentracije in kratka sapa ob večjih naporih (podobno kot pri izgorelosti).

Ena izmed možnih anemij nastane kot posledica primanjkljaja železa. Žal pa diagnostika pomanjkanja železa ni najpreprostejša. Običajno se najprej opravi hemogram – krvna slika, ki lahko pokaže nizko raven hemoglobina, nizko raven MCV, in če meritvi dodamo še železo v serumu, je tudi ta vrednost nizka. Pri nizki vrednosti železa lahko zdravnik predpiše železov pripravek. Včasih je bolj kompleksno, saj moramo zgornjim meritvam dodati tudi feritin, ki nam pove, kako je z zalogami železa. Nemalokrat se zgodi, da so vrednosti feritina visoke, kar pomeni, da je železa dovolj in da gre za motnje pri razporejanju. Telo skladišči železo, kar je še posebej značilno za vnetja, kot so astma, revma in ulcerozni kolitis.

Včasih pa upad hemoglobina in z njim anemija nista posledica pomanjkanja železa, temveč pomanjkanja vitamina B12 ali folne kisline.

• Ščitnica

Ščitnica je majhen organ metuljaste oblike, ki leži na vratu pod adamovim jabolkom. Ključna naloga ščitnice je proizvajanje ščitničnih hormonov, ki nadzirajo številne procese v telesu.

Bolezni ščitnice so najpogosteje prekomerno delovanje ščitnice in zmanjšano delovanje ščitnice. Ta deluje na zahtevo količine hormona TSH, ki ga izloča hipofiza. Visoka raven TSH običajno kaže na hipotiroidizem, medtem ko prenizka raven TSH kaže na hipertiroidizem.

Simptomi premajhnega ali prevelikega delovanja ščitnice so naslednji:

Kot lahko vidimo, so simptomi zmanjšanega delovanja ščitnice bolj podobni simptomom izgorelosti, kljub temu pa lahko povečano delovanje ščitnice enako vodi v izgorelost.

• Kronična vnetja, ki praznijo naše baterije

Obolenja, ki jih spremlja kronično vnetje, so npr. revma, astma in kronična vnetja črevesja. Ta ob zgornjih dejavnikih anemije in bolezni ščitnice še pospešijo izgorelost. Vsakič ko v telesu poteka vnetje, se naš imunski sistem proti vnetju bori.

Z izgorelostjo in vnetnimi procesi je povezan tudi sindrom razdražljivega črevesja (t. i. sindrom IBS). Simptomi sindroma IBS obsegajo napihnjenost, slabost, diarejo, glavobole po zaužitju hrane. Na posameznika vpliva IBS tako psihično kot fizično, ko je treba iskati stranišče v primeru nuje. Podobno morajo tudi ženske, ki imajo povišano raven kortizola, večkrat na vodo kot tiste z nižjo ravnjo kortizola. Na drugi strani je posledica razdražljivega črevesja pomanjkanje esencialnih hranil, ki jih telo potrebuje. Najpogostejši vzrok za IBS je intoleranca na hrano, saj določena živila telesu preprosto ne ustrezajo in jih zato telo zavrača.

• Motnje spanja

Težko zaspite? Imate rahel spanec in se prebujate? Spanec je za naše telo najpomembnejši čas za regeneracijo, saj se takrat spočijemo in v sanjah predelamo duševne obremenitve. Če trpimo za sindromom izgorelosti, je pogosto moten tudi spanec. Zanimivo pri tem je, da smo kot v začaranem krogu, iz katerega se je težko izviti – ne spimo dobro, ker smo izgoreli, in izgoreli smo, ker ne spimo dobro.

Včasih je razlog za slab spanec tudi v pomanjkanju hormona melatonina, ki pripravi naši telo na počitek, upočasni prebavne procese, zniža temperaturo. Melatonin je zelo občutljiv za svetlobo in doseže svoj vrh okrog 3.–4. ure zjutraj, ko naj bi večina najtrdneje spala. Zanimivo je tudi, da so osebe, ki so uživale melatonin v sintetični obliki, poročale o intenzivnejših sanjah.

• Izgorelost kot posledica pomanjkanja esencialnih hranil

Naša hrana je na žalost oropana svojih naravnih sestavin zaradi posledic priprave, predelave in tudi vzgajanja rastlin in živali. Potem smo krivci tudi sami, saj je naše kosilo pogosto premastno, presladko, preslano, ne vsebuje balastnih snovi in nima vseh vitaminov in mineralov.

Magnezij

Živčnost, motnje spanja, pogosta zaprtost in krči v mečih so tipični znaki pomanjkanja magnezija. Veliko število encimov v telesu deluje s pomočjo tega minerala. Žal pa serumska vrednost magnezija pove zgolj približek, saj je 90 odstotkov vsega magnezija v celicah, v serumu pa celic ni. Več nam pove analiza magnezija iz polne krvi, vendar pa je ta redka.

Kalij

Kalij je prav tako pomemben mineral v celici. Pomanjkanje kalija se občuti kot izčrpanost, apatija, mišična oslabelost, pomanjkanje teka, slabost, zaprtje in motnje srčnega ritma. Podobno kot pri magneziju se rutinsko meri iz seruma, ker pa je večina shranjenega v celicah, je primernejša metoda merjenja iz polne krvi.

Cink in vitamin B6

Cink in vitamin B6 sta elementa, ki vplivata na duševnost. Značilno je, da izgoreli ljudje niso tako psihično stabilni kot zdravi. Vzrok za to lahko najdemo tudi v pomanjkanju hormona serotonina, ki je t. i. hormon sreče. Današnji antidepresivi na primer zavirajo razgradnjo serotonina in tako ohranjajo njegovo visoko koncentracijo, kar pripomore k dvigu razpoloženja. Normalen vnos cinka in vitamina B6 lahko dvigne nivo serotonina na naravno raven.

Pomembne laboratorijske preiskave v pomoč pri izgorelosti

Kot omenjeno, je izgorelost težko laboratorijsko dokazati. Kljub temu pa obstaja nekaj laboratorijskih preiskav, ki nakazujejo na bolezen. Zdravniku/terapevtu so te preiskave lahko v pomoč pri zdravljenju posameznih bolezni, ki povzročajo podobne težave kot izgorelost (npr. ščitnica).

Pri nespečnosti se lahko opravi tudi testiranje za melatonin, pri prebavnih motnjah in sindromu razdražljivega želodca pa testiranje intolerance na hrano.

Kaj storiti v posameznih stopnjah izgorevanja?

Na prvi stopnji izgorelosti je prognoza zelo dobra. V fazi aktivacije se izgorelosti lahko postavite po robu z lastnimi močmi in nekaj drobnimi spremembami:

• Preverite svoje obremenitve in jih po potrebi spremenite oziroma zmanjšajte, npr. dvojne, trojne obremenitve (služba, gospodinjstvo, različna društva), ki od vas terjajo 100-odstotno prisotnost.
• Preverite svoj položaj in stališča – brezposelni, preobremenjene zaposlene mame, ljudje, ki imajo nege potrebne svojce, učitelji, osebe, ki so pred kratkim doživele razočaranje, in perfekcionisti so najbolj ogrožen profil oseb.
• Razumno zmanjšajte vnos alkohola in kofeina.
• Poskusite se prehranjevati bolj zdravo. Zmanjšajte vnos škodljivih živil in povečajte vnos vlaknin.
• Poskrbite za zadostno mero sprostitve in regeneracije (počitka).
• Ukvarjajte se s športom.

V drugi fazi odpora je telo že korak bližje izgorelosti. Izčrpanost se pojavi pogosteje, traja dlje in je tudi močnejša. Pojavi se oslabitev umskih in telesnih sposobnosti. V drugi fazi lahko sprejmete naslednje ukrepe:

• Upoštevajte vse ukrepe iz prve faze.
• Opravite razširjene preiskave vzrokov (izpolnite kakšen vprašalnik, opravite laboratorijsko testiranje).
• Sprejmite zunanjo pomoč (partnerja, svojca, po potrebi tudi profesionalno pomoč).

Tretja stopnja izgorevanja oziroma faza izčrpanosti običajno zahteva zdravniško obravnavo, v nekaterih državah je bolnik tudi hospitaliziran. Pomaga menjava okolja pa tudi to, da nekdo opravi delo namesto vas. V tej fazi dr. Volker Schmiedel priporoča:

• Upoštevajte vse ukrepe iz prve in druge faze.
• Poiščite profesionalno pomoč.
• Premislite o zdravljenju na rehabilitacijski kliniki, stacionarni psihoterapiji.

Izgorelost je torej novodobna bolezen z neznačilnimi simptomi, ki je zoprna in zahteva ukrepanje, saj nezdravljenje praviloma vodi v krepitev simptomov. Vendar je na drugi strani tudi povsem ozdravljiva in ni smrtna. Ker poteka z neizrazitimi simptomi, velikokrat ne gre za izgorelost, temveč drugo bolezen s podobnimi simptomi. Posebej v pomoč pri tem so nam lahko laboratorijske preiskave, ki odkrijejo slabše delovanje organa. Ko pozdravimo ta organ, običajno izginejo tudi vsi simptomi izgorelosti.