Ker zelo pridno sestavljam za vas prav poseben 90-dnevni trening ljubezni do sebe, sem začutila, da z vami delim košček enega poglavja tega treninga, in sicer, kaj je perfekcionizem. Je med vami kaj perfekcionistov? Če ne, pa zagotovo poznate koga, ki je.
Perfekcionizem je nadzorovalno obnašanje. Nadzorujete sebe in želite nadzorovati tudi druge. Imamo pa dve vrsti perfekcionistov: takšne, ki res mislijo, da so popolni, in takšne, ki se zavedajo, da niso, pa se trudijo biti popolni. Kakšna je razlika? Ni je! Vsi perfekcionisti imajo isto tako imenovano seme, in to je »Nisem dovolj dober/-ra« in »Nič, kar naredim, ni dovolj dobro«.
Do tega pride zato, ker so vaši starši ali skrbniki za vas imeli pripravljenih več kritik kot pohval ali pa so bili izredno zahtevni oziroma so imeli velika pričakovanja. Večinoma so pokomentirali samo tisto, kar ni bilo v redu, zato ste tudi vi sami razvili takšno 'strokovno' kritično oko, ki vedno ocenjuje in presoja. To 'sokolovo oko' vam sicer lahko pride zelo prav v poslovnem svetu in službi, medtem ko v vašem zasebnem življenju skoraj 100-odstotno moti odnose z ljubimi ljudmi.
Vedeti moramo, da imajo perfekcionisti izredno visoke standarde in merila. Kar je za druge 100-odstotno, je za perfekcioniste zgolj 'normalno'. Dobro opravljeno pa je za perfekcioniste že bolj tam pri 150 odstotkih. Zato je ena od slabih posledic perfekcionizma tudi ta, da se določenih nalog raje sploh ne lotijo, kajti obstaja nevarnost, da je ne bodo dovolj dobro opravili – po lastnih pričakovanjih, seveda. Ali pa se izogibate dokončanju te naloge ali projekta, ker se bojite nepopolnega izida. Zato imate lahko v sebi ogromno neuresničenih idej in zamisli, v vas pa se nabira pritisk.
Perfekcionizem je v resnici eden najbolj zvitih mehanizmov odlašanja, kajti na prvi pogled ni videti, da gre za odlašanje, vendar gre točno za to. Zato vas perfekcionizem dnevno ropa uspeha, veselja ob dokončanju in pa opravljanja osebnega poslanstva.
Vprašajte se, kje bi že bili danes, če bi si vsaj upali poskusiti nekaj novega ali pa dokončati tisto začeto? Ja, resnica je ta, da bi lahko v veliko večji polnosti živeli svoje srčno poslanstvo.
Kar vam bom zdaj še povedala, pa vam sploh ne bo všeč. Perfekcionizem je nekaj popolnoma drugega kot odličnost, kar v angleščini poimenujemo 'excellence'. Kajti perfekcionisti radi rečemo, da stremimo k odličnosti. No, ni res. Perfekcionisti stremijo zgolj k popolnemu rezultatu, odličnost pa izhaja iz mojstrstva, ko nekaj res dobro obvladamo – kot mojstri. Mojster je predvsem osredotočen na proces, na potek dejanja, na pot, po kateri hodi, in je popolnoma odvezan od rezultata, kajti sama pot je njegov cilj. Cilj perfekcionista pa je samo popoln rezultat.
Tako pravi tudi moj najljubši citat Paula Coelha, ki me spremlja še iz osnovne šole: »Zaklad je pot, po kateri hodiš, in ne cilj, kamor si namenjen.« Kot osnovnošolka ga takrat nisem najbolj razumela, se me je pa globoko dotaknil, ker sem v njem zaznala veliko resnico. Danes vem, da cilja sploh ni. Obstaja zgolj pot, in to je moje dnevno vodilo – naj to postane tudi vaše novo vodilo za življenje. Veliko bolj boste srečni in zadovoljni! :)
inspiracije