Večkrat mi mame potožijo, da imajo večne težave vsako jutro z otroki pri odpravljanju v šolo. Nikakor jih ne spravijo iz postelje, zajtrk postane znanstvena fantastika, oblačenje in točen odhod od doma pa nočna mora. Dan za dnem na robu živčnosti, včasih glasnejši in včasih mirnejši odhod. Vedno boj do zadnjega diha. Dajmo, dajmo, dajmo, zakaj, zakaj, zakaj …?
Seveda, zakaj? Kdo tukaj res želi, da se gre točno v vrtec ali šolo in zakaj? Če otrok zamuja in je počasen, ima zagotovo svoj razlog za to. Seveda je največkrat interes. Kako otroka navdušiti za šolo, je zagotovo vesoljska znanost, ki bi si jo želela poznati vsaka mama. Sanje bi bile, da vas otrok vsako jutro pričaka na vratih in je prvi pri avtomobilu. Pa bomo o tem drugič in se zdaj zbudimo in poglejmo drugo možnost.
Če bo otrok pozen in zamudil pouk … Kaj se bo zgodilo? Ste že poskusili? Seveda se vsaka mama boji za svoj sveti ugled dobre, skrbne in nezmotljive mame in si tega ne more privoščiti. Da bi njo poklicala učiteljica v šolo, ker njen otrok zamuja? Raje nese otroka peš do šole, da je točen. Pa se splača?
Recimo, da otrok noče v šolo in kaže, da boste zamudili. In potem se odločite, da naj ima otrok svojo izkušnjo. V šolo gremo, ko boš pripravljen. O, to je nekaj novega. In kaj se zgodi, če potem otrok zamudi? Za nadaljevanje se odločite sami. Ali naj gre prepozno seveda sam v razred ali greste z njim in učiteljici poveste, da se je toliko časa obiral. Treba je preizkusiti. Kaj se bo potem zgodilo, je popolnoma odvisno od okoliščin. Mogoče bodo učiteljica in sošolci gledali otroka postrani in ga bo sram ter bo imel motivacijo, da bo naslednjič točen. Ali pa bo postal frajer in ga bodo sošolci trepljali po rami.
Enako izkušnjo se lahko gremo s pisanjem nalog, učenjem … Vendar moramo poznati razliko med zanemarjanjem otroka (da ga kar pustimo in je prepuščen sam sebi) in vzgajanjem skozi izkušnjo!
Ključ ni v tem, da pustimo otroke, da spijo, so prepozni v šoli in imajo svoje izkušnje. Treba jim je pokazati tudi posledice takšnega obnašanja in delovanja. Kaj to pomeni? Vzemite otroke pod Tromostovje, usedite se na klopco z najbližjim beračem in se pogovarjajte z njim. Vprašajte ga, koliko šol ima, kako je zadovoljen in srečen v življenju. Peljite jih v zavod, kjer se zdravijo odvisniki od drog, in naj se na lastne oči prepričajo, kakšen je rezultat 'svobode in neomejenih možnosti'. Naj sodelujejo in pomagajo pri delu na gradbišču ali karkoli podobnega, da dobijo lastno izkušnjo, ali jim tako življenje ustreza in ali so pripravljeni prevzeti odgovornost za posledice. Povejte jim in razložite, kako deluje življenje in kaj jih čaka v enem in drugem primeru.
Nekaterim pa bo mogoče všeč in bodo našli svoje poslanstvo kot mizarji, zidarji, kar je zopet spoštovanja vredno in bi bilo po drugi strani škoda časa, ki bi ga zapravili na fakulteti in potem končno spoznali, da jih veseli praktično delo. Pa to o poklicih je že druga zgodba ob drugi priložnosti.
Bistveno je, da prenehamo popolnoma prevzemati odgovornost otrok na svoja ramena (seveda nam zakon to nalaga, ampak tudi zakon ni vedno najpametnejši), prenehajmo jih zavijati v vatko ali celofan in jih seveda na lep način naučimo življenja. Tako jih bomo vzgojili v samostojne, odgovorne in kreativne posameznike, ki se bodo znašli v življenju, bodo uspešni in bodo vedeli, zakaj!
Aha, otroci so premajhni in neodgovorni, da bi se lahko sami zbudili in bili pravočasni? Kaj pa, ko greste na daljši izlet, na morje? Kdo se prvi zbudi, prvi pripravi, je prvi pri zajtrku in prvi v avtomobilu? Otroke je treba samo pravilno motivirati. To pa zahteva energijo, potrpljenje in ogromno ljubezni. Vendar se splača. O tem, kako otroke motivirati pozitivno in z navdušenjem, pa kdaj drugič.
inspiracije