Vse življenje skrbim za druge ljudi, nase pa pozabljam. Sebe postavljam na zadnje mesto. Vedno dajem drugim prednost …
Zveni poznano? Poznate koga takega, ki se ves čas razdaja? Poznate tako osebo celo osebno?
Kako je lahko nekdo tako nesebičen in hkrati tako nesrečen? Kako lahko vedno izpade in vsi pozabijo nanj? Logično je, da če nekdo daje drugim, bo tudi prejel nazaj. Razen če…
Poglejmo, kaj se dogaja. V osnovi vsi postavljamo sebe na prvo mesto in gledamo svoje potrebe. Sami smo sebi najpomembnejši. In če nekdo nekaj daje nesebično, se mu bo to nesebično tudi vrnilo. To je princip.
Če pa nekdo daje z namenom, da bi nekaj dobil, pa to ni več nesebično. In če poskušaš dati, da bi dobil nekaj, kar si sam ne znaš dati, od nekoga, ki si večinoma tudi sam ne zna dati, pa nastane težava.
Tisto, kar imaš, lahko daš. Česar nimaš, ne moreš dati. To velja v vseh primerih. Če imaš lahko rad sebe, če se znaš imeti rad, potem znaš imeti rad tudi druge ljudi. Nemogoče je, da imaš rad druge ljudi, sebe pa ne maraš. Tisto, kar ljudje mislijo, da imajo rajši druge ljudi kot sebe, samo pomeni, da imajo do drugih ljudi večjo toleranco. Do sebe so striktni, do drugih ljudi pa precej manj, in to imajo za neke vrste ljubezen.
Težava je, ko ne znaš ljubiti sebe in delaš stvari za druge, da bi od njih dobil ljubezen, ki si je sam ne znaš dati. To pa je natanko to, kar se skriva za besedami: Vse življenje dajem drugim ljudem, sebe pa zanemarjam. Ni res. Nihče ne zanemarja sebe. Samo nima znanja in izkušnje, da bi si sam dal ljubezen, in to pričakuje od drugih ljudi.
Ker pa velja zakon privlačnosti in taka oseba pritegne v svoje življenje osebe, ki sebi prav tako ne znajo dati ljubezni, potem daje in ne dobi ničesar nazaj. In potem je razočarana. Vse druge postavljam pred sebe, sebe zanemarjam in ničesar nimam od tega. Težava je v tem, da druge postavlja pred sebe ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe. In to je samo začaran krog.
Ključ je, da prepoznaš, da ti drugi ne morejo dati ljubezni, če je sami nimajo, in da se moraš naprej naučiti, da se imaš rad sam in si lahko daš ljubezen. Nehaj pričakovati, da ti lahko dajo tisto, česar tudi sami nimajo. In ko spremeniš odnos do sebe, boš pritegnil v svoje življenje osebe, ki so tega sposobne, in boš lahko dajal in sprejemal ljubezen. Seveda to ni tako preprosto in včasih potrebuješ pomoč in vodstvo, da ti nekdo pokaže in te nauči, kaj je ljubezen.
Pomembno je, da nehamo iskati izgovore in začnemo iskati odgovore ter se premaknemo iz vloge žrtve in postanemo kreatorji svojega življenja. Ključ do sreče je v tvojih rokah. Samo odpreti moraš vrata in vstopiti!
inspiracije