Zdaj, ko imam vaÅ”o pozornost, prebujanju raje recimo spominjanje, kdo v resnici smo. Spominjanje zato, ker je naÅ” duh vedno bil in bo prebujen. Ni zaspal, umrl, izginil, zato ni treba, da se vrne, prebudi ali oživi, saj ni nekje stran, ampak je le prekrit z naÅ”imi prepriÄanji, utvarami. Vse, kar moramo narediti, je le spustiti vse, kar poznamo, podvomiti o tem in se spomniti. Lahko reÄi, veliko težje narediti. Ali pa tudi ne.Ā
Spominjanje, kdo v resnici si, je proces, ki nas mede in muÄi, zanj so znaÄilni vzponi in padci ā je kot vlakec smrti. Ja, tudi slabo nam postane velikokrat, vÄasih celo bruhamo. Spet drugiÄ smo navduÅ”eni nad seboj in svojimi spoznanji, v naslednjem trenutku sodimo tiste, ki sveta ne dojemajo kakor mi, nato sodimo sebe, ker sodimo druge ā¦ Razburljiva in naporna vožnja, bi se strinjali?
Ampak kaj naj naredimo, ko nas pograbi ta vlak? Lahko skoÄimo z njega, lahko kriÄimo vso pot, lahko bruhamo, joÄemo, se veselimo, smo ponosni, lahko pa se le prepustimo. Ampak prepustimo z zavedanjem in se opazujemo.
Veliko ljudem se med tem procesom dogajajo naslednje stvari, obÄutki. Se tudi ti najdeÅ” v njih?Ā
Spoznavanje lažnih nalepk
Neverjetno je, koliko nalepk posamezniki naberemo skozi leta. Vendar je to pri sebi na zaÄetku težko prepoznati. To lažje vidimo pri drugih. Samo poglejte, koliko nalepk dodeljujemo drugim, kako jih samodejno popredalÄkamo. Bodite en dan pozorni in zgrozili se boste. Saj ste že to opazili, kajne? In najverjetneje vam gredo na živce ā¦ Spustite to in opazujte, predvsem sebe.
MoÄno Äutenje
To je simptom, ki zelo mede. Å tevilni pomislijo, da se jim meÅ”a ali da postajajo depresivni ali bipolarni. ZaÄnemo Äutiti vse okoli nas, naÅ”e Äustvene zaznave se razÅ”irijo. Äutimo nepojasnjeno povezanost z ljudmi, naravo ā¦ vse se poveÄa, postane intenzivnejÅ”e. Niha, predvsem na zaÄetku, ko se ukvarjamo Å”e s strahom, da to pomeni, da bomo izgubili sebe (Äe si ne sledimo) ali svoje bližnje (Äe si preveÄ sledimo).
Pojavi se obÄutek, da nikamor ne spadaÅ”, a hkrati pripadaÅ” vsemu. Zdi se ti, da si razcepljen med dvema svetovoma. Svet zaÄenjamo videti skozi druge oÄi, zato se nam ne zdi veÄ pomembno to, kar se nam je zdelo prej. To se lahko zgodi nenadno ali postopoma. Ne spremeni se vse, le en del. Ampak je dovolj, da se spremenimo. To nas lahko prestraÅ”i, saj pomislimo, da izgubljamo sebe. Bližnji nas zaÄnejo spraÅ”evati, kaj se je zgodilo z nami ...
Izguba empatije ā sem grozen Älovek?
Se vam zdi, da postajate slaba oseba, da ste robot brez Äustev ali imate Aspergerjev sindrom?
Zakaj to mislite? Ker vam bližnji ob vaÅ”ih reakcijah reÄejo, da ste pozabili nanje? Da ste kruti in brezsrÄni? Pa mislite, da ste res, Äe ne reagirate tako, kakor so navajeni, na naÄin, kakrÅ”nega priÄakujejo? Zgodilo se je paÄ, da ste zaÄeli gledati na to drugaÄe. Da ste razvili soÄutje namesto empatije.
Verjemite, deležni boste veliko neodobravanja, dokler se ljudje ne navadijo. Živimo namreÄ v svetu, kjer se priÄakuje, da nam bo hudo, da se nam bo Älovek smilil, v svetu, ki je navajen, da lovimo zanj. Ampak tako mi nikoli ne bomo resniÄno mi in nikoli ne bomo resniÄni do drugih. Saj veste, kako pravijo: Ko je Älovek laÄen, mu lahko ulovimo ribo, jo speÄemo in ga nahranimo. Tako ga bomo nasitili. Lahko pa ga nauÄimo loviti in vedno bo sit.
Zato povejte, kar si mislite. Dovolite si Äutiti to, kar Äutite. In predvsem si dovoliti zavrniti to, Äesar si ne želite.Ā
Izguba smisla
Velikokrat se zgodi, da izgubimo smer. Ne moremo namreÄ veÄ poÄeti tega, kar smo poÄeli, hkrati pa ne vemo, kaj bi poÄeli v prihodnje.
Äe smem citirati Jezusa: Ā»Najprej najdi sebe v kraljestvu nebes, nato boÅ” lahko v službi drugih.Ā«Ā
In predvsem sprejmi se, sledi temu, kar ti življenje ponuja, in ne sodi.
'Small talk' postane kar nekaj
Primer: Ko te nekdo vpraÅ”a, kako si, in veÅ”, da ga to ne zanima ... ali pa, kako gredo stvari ā¦
Torej, kako si pomagati v teh situacijah? Prevzemi nadzor v pogovoru; govori o stvareh, ki te zanimajo, ki jih želiÅ” deliti. Sogovorec bo ali sprejel pogovor in te bolje spoznal ali pa pobral Å”ila in kopita. V vsakem primeru nekaj pridobiÅ”, kajne? Veliko bolje kakor priti domov in se pritoževati, da je bilo 'kar nekaj' in da se z ljudmi ne da pogovarjati ā¦
Religija je 'out', ampak svete knjige so 'top shit'!
Religija, kot je predstavljena, v svetu izgubi svoj pomen. Ampak svete knjige te pa pritegnejo, kajne? V tem ni niÄ sramotnega. Biblija, Koran, Vede (lahko bi popisali veÄ strani z naÅ”tevanjem) skrivajo veliko modrosti in uvide ter poti do sebe. Berite jih s ponosom!Ā
Torej, ste se naÅ”li v Äem?