Včeraj sem bila pri zdravniku naročena ob 11:00. Čakalnica je bila prazna. V miru se usedem in čakam, da me pokličejo. Kmalu za menoj pride gospod in se zaklepetava. Ko pride sestra ven, skoči s stola in ji moli izkaznico pred nos. Moj občutek je bil: Glej, kaj se grebe, pa saj sem bila jaz prej tukaj. To ni fer. Čutim, da mi ni prav. Pravi, da je tudi on naročen ob 11:00.
Razmišljam sama pri sebi. Okej, saj ni panike, boš pač malo dlje čakala. Ne da se mi s tem ukvarjati. Pa drugi glasek: Ma ne, ni prav, ti si bila prej tukaj. Tudi njemu je jasno, da si bila prej tukaj. Ne more kar prek vrste. Pa spet: Kaj kompliciraš. A se splača? Pusti, da gre naprej, saj ni nič takega. Tako sedim sama pri sebi in mi ne da miru. Nočem tega kar tako požreti. Kaj lahko naredim? Kaj res čutim v zvezi s tem: ni mi prav. Pravzaprav čutim, da sem malce jezna. Tega nočem požreti. Kaj pa lahko naredim? Kaj: povedati mu moram. :-)
In začnem. Oprostite, a veste, vidim, da mi ni vseeno, in čutim, da bi vam rada povedala, ja, da sem bila jaz pravzaprav prej tukaj in bi si želela, da bi šla tudi prej noter. Gospod me malce gleda in lepo sprejme, kar sem mu rekla. Potem sva se šele začela pogovarjati: da je itak v penziji, pa kje je delal, pa da ima vnučke ... Vrata se odprejo in me povabijo naprej ...
To je samo ena kratka zgodbica, majhna demonstracija, kako bi lahko spet pojedla svojo jezo. Jaz osebno sem to na veliko počela. Vso jezo sem požrla. Namesto da bi jo dala iz sebe, sem jo dobesedno požrla. Saj nisem znala drugače. Bila sem že tak mojster, da pravzaprav niti čutila nisem več, da sem jezna. V bistvu sploh nisem veliko čutila. Skozi življenje sem šla z glavo. Kar je bilo popolnoma okej – za preživetje.
S Humaniversity AUM Meditacijo pa sem oživela. Spet sem začela čutiti. To je zame kraljica meditacij. Stimulira te, da občutiš različne občutke, in tako začneš spet prepoznavati te občutke tudi v življenju. Skozi meditacijo vidiš sebe v drugi luči. Deluje kot izjemno čistilo, je priložnost, da vržeš kamen iz bojlerja in začneš bolj na polno delovati. Da zaživiš. Spet začneš čutiti svoje srce in tudi delovati v skladu z njim.
Razmišljam sama pri sebi. Okej, saj ni panike, boš pač malo dlje čakala. Ne da se mi s tem ukvarjati. Pa drugi glasek: Ma ne, ni prav, ti si bila prej tukaj. Tudi njemu je jasno, da si bila prej tukaj. Ne more kar prek vrste. Pa spet: Kaj kompliciraš. A se splača? Pusti, da gre naprej, saj ni nič takega. Tako sedim sama pri sebi in mi ne da miru. Nočem tega kar tako požreti. Kaj lahko naredim? Kaj res čutim v zvezi s tem: ni mi prav. Pravzaprav čutim, da sem malce jezna. Tega nočem požreti. Kaj pa lahko naredim? Kaj: povedati mu moram. :-)
In začnem. Oprostite, a veste, vidim, da mi ni vseeno, in čutim, da bi vam rada povedala, ja, da sem bila jaz pravzaprav prej tukaj in bi si želela, da bi šla tudi prej noter. Gospod me malce gleda in lepo sprejme, kar sem mu rekla. Potem sva se šele začela pogovarjati: da je itak v penziji, pa kje je delal, pa da ima vnučke ... Vrata se odprejo in me povabijo naprej ...
To je samo ena kratka zgodbica, majhna demonstracija, kako bi lahko spet pojedla svojo jezo. Jaz osebno sem to na veliko počela. Vso jezo sem požrla. Namesto da bi jo dala iz sebe, sem jo dobesedno požrla. Saj nisem znala drugače. Bila sem že tak mojster, da pravzaprav niti čutila nisem več, da sem jezna. V bistvu sploh nisem veliko čutila. Skozi življenje sem šla z glavo. Kar je bilo popolnoma okej – za preživetje.
S Humaniversity AUM Meditacijo pa sem oživela. Spet sem začela čutiti. To je zame kraljica meditacij. Stimulira te, da občutiš različne občutke, in tako začneš spet prepoznavati te občutke tudi v življenju. Skozi meditacijo vidiš sebe v drugi luči. Deluje kot izjemno čistilo, je priložnost, da vržeš kamen iz bojlerja in začneš bolj na polno delovati. Da zaživiš. Spet začneš čutiti svoje srce in tudi delovati v skladu z njim.
inspiracije