Šivananda joga je ena izmed najbolj razširjenih zvrsti joge na svetu. Uči nas, da je cilj joge združitev telesa, uma in duše z univerzalno zavestjo. To je tradicionalna joga, osnovana na učenju znanega učitelja Svamija Šivanande in njegovega učenca Svamija Višnudevanande.
V številnih ašramih in centrih v Indiji, Kanadi, ZDA, Južni Ameriki ter Evropi so dnevne aktivnosti organizirane na enak način in služijo temu, da izkustveno doživimo, kaj je joga. Od zgodnjega jutra do poznega večera se učimo štirih poti joge, delujemo glede na pet temeljev joge in vadimo dvanajst osnovnih asan. Tako se učimo integralne joge, ki ni samo držanje jogijskih položajev, temveč pot, ki nas lahko pelje skozi življenje.
Štiri poti joge
Karma joga ali joga akcije je pot, na kateri očistimo svoje srce, tako da se naučimo delovati neegoistično, saj delujemo brez pričakovanja rezultata ali poplačila za svoje aktivnosti. Kdor prostovoljno dela, je na poti karma joge.
Bhakti joga ali joga predanosti je najbližje osebam, ki so čustvene narave in jih motivira ljubezen. Z molitvijo, petjem ali čaščenjem nam najbližjega koncepta Boga (Univerzuma, Narave, Polja …) ter transformacijo čustev v brezpogojno ljubezen smo na poti bhakti joge.
Radža joga ali znanost fizične in mentalne kontrole se velikokrat imenuje tudi kraljeva pot joge. Ta pot vključuje tehnike kontrole miselnih valov ali vrittijev. Pot je opisana tudi v Patanjalijevih joga sutrah in govori o osmih stopnjah prakse, prek katerih pridemo do združitve ali samadhija. Začeti moramo z notranjim čiščenjem misli in oblikovanjem visokih etičnih vrednot, torej jama in nijama, šele nato sledijo asane ali jogijski položaji, pranajama ali regulacija in kontrola notranje energije, pratjahara ali vase preusmerjen tok energije čutil, dharana ali koncentracija uma, dhjana ali meditacija ter končni cilj, samadhi ali razširitev zavesti.
Jnana joga ali joga znanja je najtežja pot, ki zahteva veliko notranje moči. Z vpeljavo filozofije vedanta vadeči na tej poti uporabi intelekt, s katerim raziskuje svoje pravo bistvo.
Pet temeljev joge
Šivananda joga je edinstvena v tem, da je združila zelo obsežno znanje joge v pet pravil, ki jih lahko zelo preprosto vpeljemo v svoje življenje in tako živimo jogijsko pot tudi v zahodnem svetu.
Primerna vadba, ki je prijetna za vadečega in učinkuje na telo, um in dušo. V jogi se tovrstni telesni položaji imenujejo asane, kar dobesedno pomeni stabilen položaj.
Asane so veliko več kot le raztezanje. Odpirajo energijske kanale, čakre ali psihične centre v telesu, hkrati pa povečujejo prožnost hrbtenice, krepijo mišice in kosti ter spodbujajo imunski sistem. Skupaj s pravilnim dihanjem ali pranajamo asane umirijo um in zmanjšajo stres. Z redno vadbo lahko zagotovimo celovito telesno in duševno zdravje in preprečujemo številne sodobne bolezni. Kadar asane izvajamo počasi in zavestno, postane to tudi vaja koncentracije in meditacije.
Primerno dihanje je dandanes zelo pomembno. V času stresa in hitrega tempa vse prevečkrat dihamo plitko z zgornjim delom pljuč. S tovrstnim dihanjem aktiviramo stresne dejavnike v telesu. Ponovno se moramo naučiti trebušnega dihanja ali popolnega jogijskega dihanja.
Primerno sproščanje je potrebno vsak dan, saj tako obnovimo živčni sistem in dosežemo globok občutek notranjega miru. Sproščanje naj bi bilo na treh ravneh: fizičnem, mentalnem in duševnem. Joga nidra ali jogijsko globoko spanje je postopek, pri katerem zelo podrobno sprostimo telo, se zavedamo dihanja in občutkov v telesu in tako dosežemo globoko sprostitev. Pri tem se um in čustva popolnoma umirijo in posledično se razkrijejo vzorci iz podzavesti. Delovanje leve in desne možganske polovice se uskladi.
Primerna prehrana bo pozitivno vplivala na delovanje telesa, kar bo imelo za posledico tudi umirjen um. Tako bomo lažje kljubovali zahtevam sodobnega življenja in napredovali v jogijski praksi. Ajurveda, sestrska znanost joge, priporoča prehrano glede na našo edinstveno umsko telesno konstitucijo ali prakruti oz. trenutno neravnovesje ali vikruti.
Pozitivno razmišljanje in meditacija sta najpomembnejša vidika naše prakse, saj naše misli ustvarjajo realnost, ki jo vidimo. Pozitivno razmišljanje in spreminjanje negativnih vzorcev nas bosta dvignila na novo raven obstoja. Nemiren um bo z meditacijo postal osredotočen, z vedno manjšimi nihanji.
Dvanajst asan
Vadba šivananda joge poteka po vseh centrih na svetu enako in vključuje naslednje elemente: kratko začetno sproščanje, dihalni tehniki kapalabhati in anuloma viloma, sekvenco surja namaskar ali pozdrav soncu, dvanajst asan in daljše vodeno sproščanje. Izbrane asane, ki celostno delujejo na telo in um, vključujejo inverzne položaje, predklone, zaklone, zasuke, razteg stranskega dela telesa ter ravnotežne položaje.
Sekvenca asan v šivananda jogi je naslednja: siršasana, sarvangasana, halasana, matsjasana, paščimothanasana, bhuždangasana, šalabhasana, dhanurasana, ardha matsjendrasana, pada hasthasana, trikonasana ter šavasana.
S širšim razumevanjem joge spoznamo, da je ne izvajamo samo na blazini za jogo enkrat tedensko, ampak da lahko postane del našega vsakdana, način delovanja in pot našega razvoja.
inspiracije