Melatonin in spanec

Melatonin nastaja v žlezi češariki v možganih ter v očesni mrežnici, leči, gastrointestinalnem traktu in drugih tkivih. Največji organ, ki proizvaja melatonin, je koža, kjer se tvorita tako melatonin kot njegov stranski proizvod AFMK (N-acetil-N-formil-5-metoksikinuramin).

Melatonin ima močno antioksidativno funkcijo.

Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične organele (mitohondrije). Kot antioksidant je tako lahko prisoten povsod v možganih. Je edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer poteka celično dihanje. Tam nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku. 

Melatonin poleg funkcije antioksidanta sodeluje tudi pri ciklu za spanje-budnost tako, da povzroča zaspanost in zniža telesno temperaturo. Naša biološka ura nadzira naravni cikel spanja in budnosti ter nadzoruje, koliko melatonina naše telo proizvaja. Običajno ravni melatonina začnejo naraščati v času od srednje poznega do poznega večera, najvišje ravni melatonina se proizvajajo ponoči (od 2. do 4. ure) in nato raven v zgodnjih jutranjih urah začne padati.

Količina melatonina, ki ga naše telo proizvaja, je odvisna od svetlobe. Med zimskimi meseci, ko so dnevi krajši, lahko naše telo proizvaja melatonin bodisi prej ali kasneje v dnevu kot običajno. Ta sprememba lahko povzroči simptome sezonske razpoloženjske motnje (SAD) ali zimske depresije.

Ena od funkcij melatonina je tudi varovanje DNA (genetski zapis celice) pred oksidacijskimi poškodbami. Kumulativne poškodbe DNA so glavna posledica staranja celic zaradi prostih radikalov. Ko je DNA že dovolj okvarjena, ne more proizvajati proteinov (npr. nevrotransmitorjev  v možganih) in njena funkcija je trajno okvarjena. Melatonin lahko veliko takšnih poškodb prepreči.

S starostjo količina melatonina upada.

Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češariki, po 25. letu začne upadati. Po 80. letu starosti ga žleza ne izdeluje več. Ko telo raste, samo izdeluje melatonin iz aminokisline l-triptofana. Po 20. letu se proizvodnja upočasni, po 50. letu pa telo izdela le še eno tretjino količine melatonina iz mladosti. Zato ga tudi imenujemo hormon mladosti.

V medicini se melatonin uporablja proti nespečnosti ali za zdravljenje porušene arhitektonike spanja.

Ima veliko prednosti pred vsemi drugimi uspavali (to so večinoma uspavala skupine benzodiazepinov). Melatonin, ki je naravna sestavina, omogoča zdravo arhitektoniko spanja (menjavanje REM in NEREM faz spanja) in jo celo na novo vzpostavlja.

Kako pa lahko ugotovimo, kakšen je naš melatonin?

Testiranje melatonina se priporoča pri ugotavljanju razlogov za nespečnost, pri težavah, povezanih s hiperaktivnostjo, ter takrat:

• ko več kot tri dni na teden ne spite normalno;
• ko želite določiti nočni profil hormona;
• ko želite preveriti učinkovitost hormonskih nadomestkov.

Lahko pa melatonin vpliva tudi na druge simptome in lahko ob nizki ravni vpliva še na:

• sanjanje – posamezniki, ki so uživali dodatne količine melatonina, poročajo o intenzivnem sanjanju. Predvsem se podaljšuje REM faza spanja.
• moteno delovanje imunskega sistema,
• motnje cirkadianega ritma,
• motnje v spolnosti,
• motnje v spominu – predvsem na področju dolgoročnega spomina,
• hiperaktivnost,
• težave z depresijo,
• glavobole in migrene,
• motnje razpoloženja.

Kako pa vi spite?