Starodavna znanost joge ima neštete pozitivne učinke in vsakomur lahko obogati življenje po svoje. Joga je super, joga je neprecenljiva. Težava pri jogi je samo ta, da moramo vaditi, in to sami, pridobiti moramo osebno izkušnjo, kajti v jogi velja izrek, da gram prakse odtehta tone teorije. Da bi se lažje in uspešneje podali v svet jogijske prakse, smo pripravili nekaj nasvetov, dobronamernih smernic, ki naj vam pri tem pomagajo.
Napredujmo postopno
Začetniki pogosto sprašujejo, koliko časa je potrebno, da bodo 'znali' jogo. Če vadba v določenem roku, ki so si ga zastavili, ne prinese čudežev, odnehajo in trdijo, da joga (zanje) ne deluje. Večina začetnikov je nestrpnih in željnih hitrih, lahkih rešitev. Sistem Joga v vsakdanjem življenju je premišljeno sestavljen iz 8 stopenj, ki jim je treba sistematično slediti. Sarva hitta asane, asane iz prvega dela, so zelo pomembne predvaje za prave asane. Posebej mladi in telesno dobro pripravljeni ljudje bi najraje preskočili prvo stopnjo, ker se jim zdi prelahka. Zavedati se moramo, da se pri jogi nikamor ne mudi, da za naše dobro ni prav, da izpuščamo vaje ali preskakujemo stopnje. Vsaka asana je priprava na naslednjo stopnjo; vaje se metodično povezujejo. Pravilno, postopno in potrpežljivo izvajajmo prve stopnje, saj so za nas tako pomembne, kot so pomembni dobri temelji za trdno in stabilno hišo. In še nekaj: vadimo skladno z izvirnimi navodili, ne spreminjajmo jih in ne povezujmo jih z drugimi tehnikami.
Ne tekmujmo
Ena najlepših značilnosti joge je, da je izrazito netekmovalna oblika vadbe. Morda se sploh ne zavedamo, da so nam tekmovalnost vcepili že v mladih letih, saj večina špornih aktivnosti spodbuja željo po tekmovalnosti in dokazovanju. Jogo lahko vadi vsakdo, ne glede na razvitost telesnih sposobnosti. Zato se poskušajmo znebiti občutka, da moramo tekmovati s komerkoli – bodisi s seboj ali z drugimi. Nepomembno je, ali tisti, ki vadi zraven nas, izvaja položaje lepše in bolj graciozno ter sedi bolj vzravnano in negibno. Posvetimo se sebi, opazujemo svoje telo med izvajanjem asane, svoje dihanje, svoje doživljanje. Odločimo se, da se bomo izognili skušnjavi primerjanja. Če se primerjamo z zunanjimi ali notranjimi standardi, bomo izgubili osredotočenost na svoje telo v sedanjem trenutku in naše asane bodo postale zgolj telovadne vaje.
Brez bolečine
Če se preveč trudimo in silimo pri izvajanju vaj, si lahko naredimo prav toliko škode, kot če se trudimo premalo. Položaje zavzemamo samo do tiste meje in v njih vztrajamo samo tako dolgo, dokler nam je prijetno, do prve bolečine; smisel asan in drugih jogijskih tehnik ni v tem, da v njih trpimo. Če bomo nasilni do svojega telesa, se bo uprlo, zato se mu raje naučimo prisluhniti. Še bolj pomembno je, da poznamo osebne omejitve svojega telesa in da jih spoštujemo. Če telesne težave preprečujejo vadbo določene asane, je ne smemo vaditi. Inštruktor na vadbi nas mora opozoriti, kdo ne sme izvajati določene vaje, ali pa se o tem pozanimamo sami. V naši novi knjigi Sistem Joga v vsakdanjem življenju so opisani vsi učinki in opozorila k posameznim asanam.
Gibajmo se pozorno in izbrano
Asane izvajamo počasi in zavestno, pomembna je kakovost izvajanja, ne toliko število ponovitev. V tem se jogijski položaji razlikujejo od navadne telovadbe. Pri izvajanju asane pa pogosto pozabimo, da je pomembno vse – vsak gib od začetka do konca asane. Zavedajmo se vsakega dela telesa, kako se giblje v asano, se tam zadrži, sprošča in nato vrne v izhodiščni položaj. Običajno usmerimo svojo pozornost na cilj, na končni položaj in pozabimo na proces. Poskusimo postati gospodarji vsakega giba. Saj veste, da je takšna koncentracija včasih lahko tako naporna, da nam pride prav vsaka motnja iz okolja, da jo vsaj za trenutek prekinemo.
Zavedajmo se dihanja
Pri jogi ima dihanje velik pomen za vse tehnike. Nanj smo pozorni pri izvajanju asan, ki imajo popoln učinek šele takrat, kadar jih povežemo s pravilnim, ustreznim dihanjem. Splošno pravilo je, da pri gibih, ki razširijo prsni koš, vdihnemo; pri gibih, ki ga skrčijo, izdihnemo. Dihanje je pomembno tudi pri sproščanju, saj z izdihom lažje sprostimo napete mišice in ne nazadnje vadimo tudi samostojne dihalne vaje, pranajame. Opazovanje našega dihanja in zavestno vodenje procesa dihanja sta najboljša načina, da smo nenehno osredotočeni na svoje telo in da nam pozornost ne bega drugam. Zavestno dihanje nas ohranja v sedanjem trenutku.
Poskušajmo se sprostiti
S tehnikami sproščanja, ki se jih učimo na urah joge, razvijamo boljši občutek za svoje telo. Na začetku in na koncu vadbe joge, pa tudi med njo, se poskušajmo sprostiti. Zelo pomembno je, kako začnemo: ko se npr. po napornem dnevu komaj privlečemo na vadbo v svojo skupino, moramo mentalno pustiti dan za seboj. Če želimo pravilno izvajati asane in zares občutiti njihovo učinkovanje, se moramo naučiti duševno in telesno sprostiti. Seveda je to velikokrat lažje reči kot storiti. Še posebej ta občutek poznajo tisti začetniki, ki že po desetih minutah sedenja v položaju za meditacijo stiskajo zobe, čakajo na konec in premišljujejo, kako je možno imeti vzravnan hrbet in biti hkrati sproščen pa še negiben ... Seveda obstaja dobra novica: sproščanja se je, tako kot katerekoli druge veščine, mogoče naučiti. Vedno, ko občutite telesno ali mentalno napetost, bodisi med asanami, sproščanjem, dihalnimi vajami ali meditacijo, jo poskušajte z nekaj vdihi in izdihi sprostiti.
Vadimo redno
Seveda ima joga največji učinek, če jo vadimo vsak dan, toda priti do takšne samodiscipline in kontinuitete pogosto ni lahko. Prvi korak je, da si uredite vsakdanji urnik tako, da bo redna vadba mogoča. Rezervirajte si čas za vadbo joge; naj bo to vsak dan ob isti uri. Ustvarite si tudi kraj v svojem domu, miren kotiček, kjer boste vadili. Za vadbo so najprimernejše jutranje ure, lahko pa si izberete katerikoli del dneva, toda pazite, da ne vadite s polnim želodcem (zadnji obrok zaužijte vsaj 3 do 4 ure pred vadbo). Izberite torej čas in prostor, ki sta za vas osebno najprimernejša, in potem opazujte, kako v resnici preživljate ta čas. Če se ne morete motivirati za vadbo, ne prenehajte, ampak poskusite vedno znova.
Pravijo, da je disciplina ključ do uspeha. Vsakodnevna vadba je najpomembnejša. V skupini, na organizirani vadbi – naj bo to enkrat ali dvakrat tedensko, se lahko naučite pravilnega izvajanja vaj, pravilnega dihanja, tempa, pristopa ... Toda resnične in dolgotrajne spremembe so mogoče le z redno, vsakodnevno vadbo.
Spoznajmo sebe ... in bodimo potrpežljivi
Bodite odkriti s seboj, toda ne obsojajte se. Če ne vadite tako pogosto, kot bi želeli, ni treba, da se ožigosate za lenuha. Vsak ima nekaj nekoristnih navad in iz opazovanja svojih se lahko marsikaj naučimo. Raziščimo, zakaj nam določeno obnašanje koristi; poiščimo vzroke, analizirajmo jih in razumimo jih – šele potem jih lahko presežemo. Edina stvar, ki je resnično dejanje popolne lenobe, je skrivanje za izgovorom, da smo leni.
Pomembno je, da razvijemo potrpežljivost. Potrpežljivost ne pomeni popustljivosti; potrpežljivost nam omogoča, da odkrijete svojo notranjo naravo, nepotrpežljivost pa upočasni naš razvoj. Svamidži pravi: "Neučakanost lahko uniči marsikaj; zato vadite modro in potrpežljivo." Če se vam ob vadbi pojavijo vprašanja ali nejasnosti, vprašajte bolj izkušene jogije; ne predajte se brez boja. Dober inštruktor vam bo pri prvih korakih vedno znal pomagati.
Učimo se o jogi
Znanje joge je brezmejno, zato se nenehno izobražujmo in poglabljajmo znanje ter osebne izkušnje. Tako kot se resen študent loti študija na univerzi z namenom, da ga dokonča, se lahko lotimo tudi joge. Že znanje o jogijskih tehnikah – asanah, pranajamah, sproščanju, vajah meditacije in koncetracije – je zelo obširno. Poskušajmo nenehno poglabljati svoje poznavanje teh tehnik. Poskušajmo si zapomniti sanskrtska imena, s katerimi so poimenovane asane in druge tehnike. Znanstveniki namreč dokazujejo, da je sanskrt eden redkih jezikov, ki deluje na obe možganski polovici in usklajeno učinkuje na telo in duha. Vsak prevod izgubi vibracije izvirnega imena in velik del pomena.
Spoznavajmo tudi duhovne temelje joge, tako bom bolj razumeli in osmislili svoje početje. Znotraj društva Joga v vsakdanjem življenju obstaja veliko možnosti za širjenje našega jogijskega obzorja. Na voljo so različne knjige, revije, videokasete, avdiokasete z meditacijo in joga nidro. Lahko se udeležite številnih predavanj in seminarjev avtorja našega sistema ter različnih srečanj, ki se organizirajo v okrilju društev Joga v vsakdanjem življenju.
Možnosti, da ne ostanemo nevedni, je veliko, kako jih bomo izkoristili, pa je odvisno od nas samih. Pravijo, da je joga luč, ki vedno sveti – v nas in zunaj nas. Naj naše začetno navdušenje in volja prižgeta ta plamen, samodisciplina in predanost pa naj ga ohranjata pri življenju, da bo gorel svetlo, stanovitno in močno.
Irena Cerar
(povzeto po članku iz revije Joga v vsakdanjem življenju, št. 6, oktober 2001)
inspiracije