Optimalno mišljenje

Če želimo v življenju dobiti prave odgovore, si moramo zastavljati prava vprašanja. Namreč naše razmišljanje, naš model subjektivne realnosti soustvarjamo tudi z vprašanji. S tem, ko spremenimo vprašanja, dobimo drugačne odgovore in tako lahko spremenimo naš celotni pogled na svet. Prav tako pa lahko dobimo veliko bolj praktične odgovore  na vprašanja, kako ravnati v določenih situacijah.

Vprašanja v osnovi lahko delimo na običajna vprašanja in optimalna vprašanja. Običajna vprašanja so tista vprašanja, ki si jih običajno zastavljamo vsak dan in so del našega miselnega vzorca. Vendar nam takšna vprašanja običajno ne prinašajo pravih odgovorov. Zato je pomembno, da vsa običajna vprašanja pretvorimo v optimalna vprašanja.

Primera dveh običajnih vprašanj sta na primer: Kakšen je dober način, da rešim to zadevo? in Kako naj se lotim tega?, prav tako pa tudi Zakaj se mi to dogaja?,  Kaj je smisel oziroma poslanstvo življenja? in še bi lahko naštevali. Ljudje si takšna vprašanja zastavljamo vsak dan, običajno pa ne dobimo odgovorov, ki si jih želimo.

Še več, običajna vprašanja nas pogosto vodijo v spiralo. Ne dobimo zadovoljivega odgovora, vendar še več vprašanj, na katere nimamo nobenih smiselnih odgovorov. Znajdemo se v neki vrsti spirali, ki vodi navzdol in to nas običajno pripelje do nekega apatičnega stanja. Namreč ljudje se namreč najtežje znajdemo v negotovosti, ko nimamo odgovorov.

Zato je nujno, da naša običajna vprašanja spremenimo v optimalna vprašanja. Tako bomo začeli dobivati tudi boljše odgovore. Z boljšimi odgovori pa bomo imeli bolj učinkovit model subjektivne realnosti. S pravimi vprašanji bo tudi naše razmišljanje optimalno. O tem govori tudi knjiga Optimalno mišljenje, ki jo je napisala Rosalene Glickman. Optimalna vprašanja vedno vključujejo izpeljanko besede najboljši. Primera optimalnih vprašanj, ki vodijo do optimalnega razmišljanja pri navedenih zgornjih primerih sta: Kakšen je najboljši način, da se lotim tega?, Kaj je najboljša rešitev za situacijo s katero se soočam? in podobno.

Kot opazite, ko si zastavljamo optimalna vprašanja, naši možgani takoj začnejo razmišljati v smeri rešitve. In to najboljše.

Tako ne ostanemo več ujetniki uma in same situacije, vendar vzamemo krmilo življenja v svoje roke. Preveč razmišljanja, obsojanja, pritoževanja, jamranja in podobno ni še nikoli pripeljalo do učinkovitih rešitev. Ravnati moramo ravno obratno. Najboljše je, če zberemo čim več uporabnih informacij, se odločimo, kaj je najboljša rešitev in gremo nato v akcijo. S tem določimo proaktivno območje vpliva in naredimo vse, kar je v naši moči. Nato nam preostane zgolj še to, da sprejmemo, kar je izven našega območja vpliva.

Optimalno razmišljanje lahko uporabimo tudi pri upravljanju s časom. Namesto, da se vprašate Kaj naj jutri počnem?, se raje vprašajte, Kako lahko jutri najboljše izkoristim svoj čas? S tem ne boste vašega časa razporedili dobro ali celo odlično, pač pa še boljše – najboljše.

Koristi optimalnega mišljenja 

Prva je, da vzdignemo naše standarde. Z optimalnim mišljenjem začnemo razmišljati o tem, kaj je najboljše za nas. Iščemo najboljše rešitve. Prav tako, kot že omenjeno, z optimalnim mišljenjem začnemo takoj iskati rešitve.

Druga dodana vrednost pa je, da lahko z optimalnim mišljenjem spremenimo naš pogled na situacijo. Če ne najdemo ustrezne rešitve, lahko vprašanje postavimo na meta nivoju in tako pridemo do alternativnih rešitev. Na primer, lahko se vprašamo Kaj je najboljši pogled na dano situacijo?.

Pri tem optimalno mišljenje vedno upošteva realne vire, ko so nam na voljo in tako vedno dobimo praktične in takoj uporabne rešitve.  Ne začnemo sanjariti o tem, kako bi bilo, če bi imeli na voljo dodatne vire, temveč v rešitev enačbe vključimo tisto, kar nam je na voljo in pri tem najdemo najboljši odgovor.

Modeliranje

Optimalno razmišljanje pa lahko povežemo tudi s tehniko nevrolingvističnega programiranja, ki se imenuje modeliranje. Modeliranje pomeni, da vzamemo osebo, ki je na določenem področju dosegla to, kar želimo sami doseči in to osebo nato modeliramo. Analiziramo, kako je nekaj dosegla, ugotovljeno prilagodimo na lastne sposobnosti in dane okoliščine ter se podamo v akcijo.

Modeliranje v povezavi z optimalnim razmišljanjem pa seveda pomeni, da si začnemo zastavljati vprašanja, za katere vemo ali smatramo, da bi si jih zastavil nekdo, ki je ekspert na področju, kjer se soočamo z izzivom. Na primer, kako bi se Donald Trump opredelil v določenih pogajanjih? Kako bi se Richard Branson opredelil do nekega podjetniškega izziva? Ali pa, kako bi v tem primeru ravnal »ime in priimek« osebe, za katero veste, da uspešno rešuje tovrstne situacije?

S tovrstnim razmišljanjem lahko dobimo nove, bolj učinkovite rešitve. Seveda si pri tovrstnem optimalnem mišljenju v povezavi z modeliranjem lahko pomagamo tudi z intervjuji, branjem biografij ali pa da preprosto direktno vprašamo osebo, za katero vemo, da obvladuje določeno področje. Ljudje so nam običajno vedno pripravljeni pomagati, če so sami prej rešili določen problem. Tudi to je pot do najboljših rešitev.

Na koncu pa lahko rečem, enako je pri vprašanju, ki si ga pogosto zastavljamo in vodi v negativno spiralno mišljenje. To je vprašanje Kaj je sploh smisel ali poslanstvo življenja?. Če več milijard ljudi do sedaj še ni našlo ustrezne interpretacije, s katero bi se vsi strinjali, to zagotovo ni nič kaj optimalno vprašanje. Zato je veliko boljše vprašanje zastavljeno na konceptu optimalnega mišljenja: Kakšno je moje najboljše poslanstvo, da bom kar največ prispeval svetu in obenem živel polno življenje?.

Kakšen je vaš najboljši odgovor?