Čeprav je doktorica ekonomskih znanosti, ki si je svoje življenje v zgodnjih letih odraščanja zarisala povsem idilično – torej šola, služba, družina, otroci –, pa se Nina Vanita Hočevar z ekonomijo, razen s svojimi lastnimi prihodki, nikoli ni posebej ukvarjala. Že med študijem je končala tečaj reikija in nevrolingvističnega programiranja (NLP).
"Gre za komunikacijska modela, ki opisujeta, kako deluje človek. Sploh NLP mi je bil pisan na kožo, saj sem bolj levomožganski tip človeka, kot taka pa potrebujem dokaze za to, da nekaj verjamem," o začetkih svojega duhovnega raziskovanja pove Hočevarjeva.
Na začetku duhovnega iskanja je bila skeptična
Iz sogovornice besede dobesedno kar bruhajo, vsaka poved rodi novo vprašanje, ki sproži nov odgovor. Ne miruje, misli so hitrejše od jezika, čeprav jih jezik precej dohiteva. "Na začetku sem se ob kakšnih vajah sama pri sebi smejala in si mislila, ali ste vi vsi malo čez les," o prvih izkušnjah pove Hočevarjeva. A človek dozori. Tudi Hočevarjeva je.
In ne, ne boste je slišali, četudi v prepolni dvorani slušateljev, govoriti "slovensko". Hočevarjeva je Postojnčanka, to se sliši ob vsaki njeni besedi. Od nje, ravno zaradi čustvenosti, ki jo spodbudijo njene izkušnje in znanje, ki si ga je pridobila v zadnjih letih, puhtita iskrenost in otroška igrivost ob navajanju vsega, kar je v letih raziskovanja same sebe odkrila.
Zavedanja o sebi nas zavirajo ali podpirajo
Leta 2007 je odprla svoj zavod Pantea, ki se med drugim ukvarja s svetovanjem, meditacijami. "Včasih se zgodi, da se življenje prehitro odvija, da nimamo časa niti pošteno zadihati, kaj šele, da bi o stvareh razmišljali. Nekaj pa nam vseeno govori, da vse le ni tako, kot si želimo, da nas nekje vseeno tišči, da bi nekaj raje drugače. Poznam ta občutek," pravi Hočevarjeva.
Po njenem mnenju je posebnost Pantee spodbujanje samozavedanja. "Zavedanje samega sebe, svojih navad, vrednot, prepričanj, strahov, sposobnosti in drugih programčkov, ki smo jih pridno negovali skozi življenje. Nekateri od teh nas podpirajo, drugi zavirajo. Ali ne bi bilo odlično, ko bi reprogramirali tiste, ki nas zavirajo, in negovali tiste, ki nas podpirajo?" se sprašuje sogovornica.
Poslanstvo zavoda je zato podpora posameznikov in organizacij pri oblikovanju njihove lastne poti in vizije. Verjame, da je vse preprosto mogoče.
Po znanje na Nizozemsko, Švedsko, v Brazilijo in Anglijo
Da bi lahko ugotovila, kaj jo na njeni življenjski poti spodbuja in podpira, kaj pa jo zavira, je svoje življenje po študiju posvetila učenju. Znanje in izkušnje je iskala na Nizozemskem, v Angliji, Braziliji in na Švedskem. Tri leta se je učila pri Rowlandu Barkleyju, učitelju starodavnih šamanskih tehnik.
"Pri njem sem se naučila, kako naj uresničim svoje sanje. Ena od tehnik je, da narediš plakat svoje prihodnosti, torej plakat s svojimi željami in vizijami. Na svoj plakat sem narisala veliko mavrico in napisala, da bi otroke rada učila ljubezni. Narisala sem še veliko hišo, drevo, kupolo, univerzitetni klobuk ter morje z ribami. In čez tri mesece se mi je zgodil inštitut Osho Humaniversity na Nizozemskem!" navdušeno pripoveduje.
Hočevarjeva: Naš um je pravi mojster v skrivanju resnice, tudi pred nami samimi!
Pogled na inštitut je skoraj v celoti razkrival podobo njenega plakata. "Planila sem v jok, kajti vse, kar sem narisala, je bilo tam," pojasni. Dve leti je brskala po sebi. "Tam sem se naučila, kaj v resnici pomeni iskrenost. Naš um je pravi mojster in velikokrat skriva resnico tudi pred nami samimi," dodaja Hočevarjeva.
Veliko sem se naučila o sebi, pravi, v različnih vlogah pa je vztrajala toliko časa, kolikor je bilo potrebno, da je iz sebe iztisnila stvari, ki so bolele: "Opravila sem s svojimi strahovi, učila sem se ženstvenosti, odnosov. Naučila sem se nase gledati skozi oči drugih, naučila sem se zavreči stara prepričanja.
Center za osebno rast
"Na Nizozemsko sem odšla, ker sem pri njih prepoznala odlično zasnovo za svojo idejo, da bi v Sloveniji postavila nek center za osebno rast, neko skupnost, v kateri bi živeli podobno misleči ljudje. Ti bi meditirali, raziskovali, vrtnarili, ustvarjali, skratka, živeli pod eno streho," o svojih načrtih, za katere globoko verjame, da se bodo uresničili, pove sogovornica. In se objemali, doda za konec. Človek včasih potrebuje samo objem.
inspiracije