Pozimi je zaradi mraza in vetra zemlja izsušena. Podobno se zgodi z našimi telesi, kar začutimo predvsem v grlu in sinusih. Da preprečimo izsuševalne učinke zime, si lahko pomagamo z naravnimi proteini in maščobami v obliki tople, težke in mastne hrane, ki bo znova navlažila naše telo. Takšen učinek imajo pesa, zimska buča, namočeni oreški in olja.
Pozimi se priporočajo tudi sladki, kisli in slani okusi. Zakaj prav našteti? Z njimi pomagamo telesu, da ublaži učinke izsušenosti in hladnosti, ki jih prinaša zima. Vsi smo že videli, kako kamena sol stopi led. Sol ogreje tudi telo, zato pozimi povečajmo njen vnos. Ker sol segreva telo, učinkuje kot prenašalec mineralov in hranil globoko v telesna tkiva. Tudi večina začimb ima grelni učinek, ki kljubuje mrazu. Sladka hrana, kot sta jam in sladki krompir, prav tako hranita tkiva in s svojimi lastnostmi kljubujeta suhosti in lahkoti zime. Takšna hrana deluje tudi pomirjevalno, predvsem ko nas trese mraz. Kisla hrana greje in stimulira prebavo. Zato na vzhodu tradicionalno uživajo vložen ingver in limono pred obroki, da spodbudijo prebavni ogenj. Kisla hrana, kot so pomaranče in grenivke, vsebuje tudi veliko vode, zato lahko z njimi nasprotujemo suhosti zime.
Jesensko sadje, kot so jabolka in hruške, je v resnici hladilno sadje, zato jih je primerno uživati ob koncu poletja, da se svojemu telesu pomagamo znebiti poletne vročine, ki jo je uskladiščilo. Če vstopimo v zimo, ne da bi se znebili te vročine, je to lahko za naše zdravje usodno – naša telesa bodo na suhost reagirala s proizvajanjem sluzi. Ko je te sluzi preveč, se v njej naselijo bakterije in nas naredijo dovzetne na prehlade. Ti 'sadeži za konec poletja' so tudi polni vlaken, ki nam pomagajo očistiti prebavni trakt.
Ko vstopimo v november, pa je pomembno, da jabolka in hruške skuhamo, preden jih pojemo. Če jih jemo surove in sveže, bodo povišale vato v telesu. Jabolčni krhlji, jabolčne pite, jabolčni cmoki in pečene hruške pa so odlična jesensko-zimska hrana.
Kaj lahko uživamo, ko nastopi zima?
1. Riž, rjavi riž in pšenica so najboljša izbira med žiti, ko nastopijo zimski meseci, saj so grelna in sladka.
2. Sadje – pomaranče, grozdje, datlji, fige, kaki, kuhana jabolka in hruške.
3. Zelenjava – pesa, korenje, zimske buče, želodova buča, okra, čebula, srčki artičoke in sladki krompir. Vsa zelenjava naj bo pozimi kuhana, saj surova povečuje vato.
4. Začimbe – kardamom, kumina, ingver, cimet, komarček, sol, klinčki, gorčična semena in majhne količine črnega popra.
5. Stročnice – vnos stročnic moramo pozimi zmanjšati – z izjemo mung fižola (zelene soje) in leče. Zima je čas močnih vetrov, zato ne smemo jesti hrane, ki jih povzroča še več. Stročnice prav tako absorbirajo večje količine vode, to pa je zadnja stvar, ki jo pozimi potrebujemo. Če stročnice moramo jesti, (predvsem tisti, ki smo vegetarijanci), se prepričajte, da jih dovolj dolgo namakate ali kuhate z dodatno količino vode. Namakanje bo zmanjšalo njihov izsuševalni učinek in povzročanje vetrov. Lahko jih tudi začinite z začimbami, ki zmanjšujejo napenjanje, kot so asafetida, komarček, ingver in kardamom.
Torej ko se bližamo zimi, počasi prehajajmo na proteinsko in mastno hrano, juhe in namočene oreščke. Prednost dajmo topli, težki in mastni hrani, zmanjšajmo pa vnos hladne, suhe in lahke hrane. Okusi naj bodo sladki, kisli in slani. Izogibajmo se grenki in trpki hrani, ki na telo učinkuje hladno, kar povečujejo vato v nas. Jemo lahko nekoliko večje količine hrane, vendar toliko, kolikor lahko z lahkoto prebavimo. Več hrane telesu priskrbi toploto, ko je zunaj mrzlo.
inspiracije