Zakaj negovati notranjo moč pri otroku ali sebi?
Občutek notranje moči poveča zaupanje vase in v dobro stran življenja, poveča občutek varnosti, sposobnost samotolažbe, samoozdravitve, postavljanja (zdravih) meja, poveča optimizem, občutek zadovoljstva, vrednosti, lažje se spopadamo z izzivi, srečnejši smo, bolj sproščeni, odpornejši proti stresu, samozavestnejši ...
Občutek nemoči blokira naše sposobnosti, naše zaupanje v prihodnost, našo živost, veselje, kreativnost, osebno rast, lahko vpliva na občutek lastne vrednosti, varnosti, sprejetosti ...
V življenju smo bili že od zgodnjega otroštva v večji ali manjši meri naučeni, kako naj se odzivamo na moč, kako na nemoč in kako se drugi odzivajo na nas, ko smo v svoji moči ali nemoči. Seveda smo se naučili tudi, kako naj se vede otrok, kako ženska, mama, kako moški, oče. Naučili smo se, kako se odzovejo učitelji, ko smo v svoji moči ali nemoči, naučili smo se, kako se odzovejo bratje, sestre, sovrstniki. Odzivi so številni, morda sprejemanje, zanikanje, ponos, posmeh, izpostavljanje, ignoriranje, pohvala, graja, strah, jeza, nasilje, veselje, začudenje, žalost, spodbuda, izolacija, nerazumevanje, tolažba, zaščita ... Verjetno se strinjate, da številni niso koristni, a nezavedno jih ponavljamo.
Ljudje smo namreč nagnjeni k temu, da ponavljamo situacije iz otroštva z namenom, da bi jih slednjič le razrešili. Neizražena čustva in prepričanja nas vodijo v odnose, situacije, ki bodo odslikale vozle, ki so nastali v travmatičnih izkušnjah, ne glede na stopnjo travmatičnosti za zunanjega (odraslega) opazovalca.
Kaj lahko storimo?
Ljudje imamo v sebi razvite mehanizme, intuicijo, ki nas lahko učinkovito vodi na tej poti. Vsi vemo, da je zdravilno hoditi po gozdu ali obdelovati svoj vrt. V obeh primerih pride do sproščanja in sinhronizacije naših energij z Zemeljskimi, ki so naravne in zdrave tudi za naše telo.
Večina ve, da je ustvarjalno oziroma umetniško izražanje zdravilno. Ko rišemo, pojemo, pletemo, kvačkamo, rezljamo, žagamo, lončarimo, polstimo, kuhamo ..., se naš um, telo in čustva zlijejo v usklajeno kreativno celoto, izginejo čas, skrbi, zanikanje čustev, ki jih mimogrede izrazimo v procesu. Mi pa se povežemo s samim seboj, s svojim bistvom, kar je zdravilno in osvobajujoče tudi za naše telo.
Prav tako večinoma vemo, da je zdravilna meditacija, s katero sebi omogočimo, da se ustavimo, zadihamo, prepoznamo sebe in se slej ko prej spustimo v svoj globoki mir in ljubezen, ki sta v našem bistvu. Tudi na tej poti smo izgubili kopico navlake, stresnih občutkov, nepotrebnih miselnih procesov ter zadihali srečnejši in mirnejši.
V to kategorijo povezovanja s samim seboj bi lahko uvrstili še pisanje, številne športne aktivnosti, pogovor s prijateljem, opazovanje mesečine ...
Preproste rešitve so najboljše in najmočnejše, sežejo najgloblje in spremenijo nam življenje. Izziv pa je pogosto v tem, da jih ne živimo. Razlogov je več, a naj omenim le dva. Otroci pogosto nimajo te možnosti, saj jim drugi krojimo čas in jih odnaučimo poslušati svoje potrebe. Odrasli pa smo pozabili, kako se slišati. Izbrati je namreč treba pravo rešitev ob pravem času, in to najlaže naredimo sami, če ne gre, pa nekdo, ki zmore začutiti nas in naš izziv. Ko nekomu svetujem in ta reče, to pa že delam včasih ali pa o tem pa razmišljam, to pa znam, takrat vem, da sva našla zaklad, ki seveda ni videti kot zaklad, dokler ga ne sprejmeš zavestno v svoje življenje.
Po tem dolgem uvodu sem vas najbrž prepričala, da posvetite nekaj minut svoji modrosti, ko se znajdete pred izzivom.
Meni zelo ljub način, ki ga uporabljam tudi pri otrocih, je naslednji:
Namestite se v udoben položaj z vzravnano hrbtenico, lahko sedite ali ležite. Nato za namen sproščanja in 'prizemljitve' ter z namenom obrniti svojo pozornost navznoter, vase, začnite opazovati svoje dihanje v trebuhu. V pomoč vam bo (in otroku), če položite roko na trebuh in opazujete, kako se premika ob vsakem dihu. Dihanje naj bo sproščeno in počasno. Predstavljajte si, da napihujete in spuščate balon.
Po približno minuti ali dveh, treh si v mislih predstavljajte, da stopate po lepi beli, morda mavrični poti, ki vodi čez cvetoč travnik, sonce vas greje, ptice pojejo, metulji vas pozdravljajo. Pot vodi do vašega posebnega kraja. Tam je vhod, ki je viden le vam, le vi ga lahko odprete in vstopite. To je vaš poseben kraj. V njem ste varni, sprejeti, ljubljeni, točno taki, kot ste, kraj je čudovit. Opazujte ga, sprehodite se, morda je tam vodni motiv, morda zaplavate, morda ležete na dišeč travnik, morda ... Uživajte!
Če je bil vaš namen le sproščanje, se po nekaj minutah lahko vrnete v realnost, to pomeni, da globoko vdihnete in izdihnete, začutite svoje noge, roke, telo, dihanje, občutek prostora, v katerem ste. In počasi odprete oči.
Lahko pa še ostanete v svojem kraju in poiščete nasvet, podporo, jasnost glede določenega izziva. Pojdite naprej, tam vas čaka vaša žival moči ali pa modra žena, čarodej, angel, škrat, vila, morda več njih. Tam so le za vas in odgovorili vam bodo na vprašanje, vam dali uteho, vam svetovali, kako se spopasti z osebno težavo, strahom, nespečnostjo, boleznijo, nasilnežem v šoli, finančnimi težavami, odvisnostjo, navezovanjem stikov ... Ko boste dobili odgovor, se vrnite v realnost in sledite nasvetu. Če ne razumete sporočila, prosite, naj vam ga dodatno pojasnijo, tam so za vas. Zahvalite se in se vrnite, to pomeni, da globoko vdihnete in izdihnete, začutite svoje noge, roke, telo, dihanje, prostor, v katerem ste, in počasi odprete oči. Nato pa upoštevajte nasvet!
Po nekaj rednih obiskih boste spoznali, da se v vas skrivata neizmerna modrost in notranja moč. Kajti nasvet, ki ga boste dobili, ne bo le beseda. Beseda, slika ali ideja bo podkrepljena z resničnim zavedanjem in modrostjo, nevidno našemu umu. Če vam bo škrat naročil, da se odpravite spat eno uro prej, bo poleg tega tudi vaše telo naravnal na večjo pripravljenost, da to storite, usmeril bo še vašo podzavest k temu cilju in učinek bo precej večji, kot če bi vam to rekla mama ali zdravnik ali vaše znanje. Preizkusite!
Naj bo vaše življenje pravljično!
inspiracije