Hvala za veliko vaših odzivov na zadnji članek »Imeti otroka ali ne?«. S tem pa se je odprla nova tema in sicer, ali lahko sprejmemo napačno odločitev (ne samo glede otrok, ampak na kateremkoli področju življenja)?
Ali naj se ločim ali ostanem s tem partnerjem? Ali naj imam otroka ali ne? Ali naj grem na izobraževanje v tujino ali ne? Ali naj pošljem otroka v to in to šolo ali ne? Ali naj sprejmem to službo ali ne? Ali naj poslušam nasvet svojih staršev ali svoje želje? In tako do nezavesti. Dnevno se srečujemo z mnogimi odločitvami in bojimo se, da se bomo odločili narobe. Ali je to sploh možno? Ni. To pomeni, da je konec z vašim obžalovanjem vaših odločitev, kajti napačnih odločitev ni!
Naj pojasnim. V vsakem trenutku, ko se o nečem odločamo, se odločamo na podlagi svojih obstoječih znanj, informacij, izkušenj in vzorcev. Zato vedno sprejmemo najboljšo možno odločitev v danem trenutku. Pojav »obžalovanja« po sprejetih odločitvah se pojavi šele, ko dobimo VEČ informacij, znanja, izkušenj ali spremenimo nek vzorec, česar pa nismo »imeli« v samem procesu odločanja in je zato popolnoma nemogoče, da bi sprejeli drugačno odločitev, kot smo jo.
Drugi vidik dejstva, da napačnih odločitev ni, pa je ta, da se vse zgodi z razlogom. Torej, kjerkoli se nahajamo v točno tem trenutku, smo na pravem mestu ob pravem času. To je naše življenje v točno tem trenutku in ne čaka nas šele nekje za vogalom ali v daljni prihodnosti. Tukaj je. Kot rezultat vseh naših odločitev in prepričanj. Če nam ni všeč in si želimo večjih sprememb, začnimo sprejemati večje odločitve ali več manjših. Sedaj že veste, da se ne morete zmotiti.
Poglejmo primer: prekinete vezo s partnerjem in čez en mesec to »obžalujete«. To odločitev ste, seveda, sprejeli s predpostavko, da greste na bolje, kajti veza je postala nevzdržna in bili ste nesrečni. Ravnali ste po svoji najboljši presoji v danem trenutku, sedaj po enem mesecu pa občutite praznino in osamljenost ter si mislite »saj ni bilo tako slabo z njim, kot se mi je zdelo«. Trenutek obžalovanja pride, ker imate sedaj več informacij, na primer »osamljena sem«, kar vas bolj boli kot pretekli prepiri s partnerjem, ki se jih v bistvu sploh ne spomnite več. Tako zaključite, da bi raje imeli partnerja, ki vas ne spoštuje, samo da bi ubežali občutku osamljenosti in sedaj vam je »žal«. Ali bi bilo bolje, da bi ostali z njim?
Oboje je ok – ohraniti vezo in prekiniti vezo. Hodite po svoji poti in vse bolj spoznavate sebe, svoje želje, potrebe in preference. Če se dejansko učite iz svojih dejanj, boste kmalu tudi prilezli na bolje.
Torej, nemogoče je, da bi skrenili s svoje poti, kajti, kjer ste, JE vaša pot. Pot je proces in naš cilj je točno ta proces in ne nek cilj v daljavi, ki se nam vedno izmika. Ste ŽE na Svoji poti!
inspiracije