Zaradi mnogo vaših odzivov in zanimanja za to temo, tokrat nadaljujem s člankom, kaj storiti v vrtincu težkih trenutkov. Prvi del članka si preberite TUKAJ »
V prvem članku sem namreč pisala, kako v vsakem trenutku najti začetno olajšanje, kajti misel na cel dan, teden ali leto je preveč obremenjujoča in v takih trenutkih preveliko breme. Vendar to iskanje minimalnega olajšanja še ne pomeni, da je najbolje bežati od svojih občutkov. Ravno obratno.
Dovolimo si biti jezni, dovolimo si biti žalostni, prestrašeni, besni, otožni, manjvredni, ali kakršnekoli občutke vam ta situacija ali razmere vzbujajo. Kajti če boste bežali od teh občutkov, vam bodo vedno sledili, ker si želijo biti čuteni in sprejeti. Samo tako jih lahko integrirate, se pomirite in nadaljujete s svojim življenjem kot bolj celovita oseba kot ste bili pred tem dogodkom.
Ko govorimo o občutenju lastnih neprijetnih občutkov, zopet s tem ne mislimo, da se za vedno vdate samopomilovanju, ampak jih zavestno prečutite skozi svoje telo ter jim dovolite, da se izrazijo na konstruktiven način. Neprijetni občutki želijo biti prav tako izraženi in slišani kot prijetni. Torej je prvi korak, da jih prenehamo zatirati, tlačiti in ignorirati, kot smo bili naučeni kot majhni otroci, ko nam ni bilo dovoljeno, da se razjezimo ali razjočemo oziroma smo zaradi tega bili deležni dodatnih kritik in zavrnitve.
In največji hec je, da ko jih prečutimo, se naše razpoloženje samo od sebe dvigne na bolje. Proces ni najbolj enostaven in zahteva kar nekaj poguma, sta pa nagrada in olajšanje na koncu toliko večja. Na individualnih Ananda seansah gremo velikokrat prav skozi ta proces, ker zahteva kar nekaj predanosti (da ne izgubimo fokusa in da ne pobegnemo v mislih kam drugam) in odlično je, če te lahko nekdo »od zunaj« vodi skozi ta tunel. Slednji proces so namreč zlata vrata v naše družinske in čustvene vzorce – tam lahko najdemo vzroke svojih trenutnih okoliščin, česa nas učijo, kaj je njihovo sporočilo in kaj storiti, da se nam to ne bo več ponavljalo kot rdeča nit (vzorec) skozi življenje.
Torej, v hudih trenutkih oba procesa izvajamo SOČASNO oziroma IZMENJAJE – živimo iz trenutka v trenutek z majhnimi olajšanji IN se zavestno predamo svojim bolečim občutkom, ko nas »oblijejo« ter jih zavestno prečutimo, tako da pridemo do vzroka bolečine in vzorca, ki ga nato spremenimo iz škodljivega v koristnega.
inspiracije