Kaj je šamanizem?

Beseda šaman v originalnem tunguškem jeziku pomeni osebo, ki v spremenjenem stanju zavesti potuje v nevsakdanjo realnost. Posvojitev tega originalnega izraza na Zahodu se je izkazala za uporabno, saj ljudje niso vedeli, kaj izraz šaman točno pomeni. Izrazi, kot so čarovnik, čarovnica, vrač in čarodejen zdravnik, nosijo v sebi še druge pomene, dvoumnosti in s tem povezane predsodke. Čeprav je sam izraz sibirski, pa je šamanizem poznan na vseh kontinentih.

Mircea Eliade je, potem ko je opravil dolgo trajajoče in obsežne raziskave, v svoji knjigi Shamanism: Archaic Techniques of Ectasy sklenil, da je šamanizem vtkan v vse duhovne tradicije našega planeta in da je posebna značilnost šamanizma – in vsekakor ne edina – potovanje v druge svetove s pomočjo spremenjenega stanja zavesti.

“… v naši kulturi se pogosto zdi avantgardno, če oseba govori o povezavi razuma in telesa; vendar pa dejstvo, da so možgani povezani s telesom, ni ravno najbolj presenetljiva novost. Poznana je že stoletja in tisočletja. Kar je po mojem mnenju pomembno pri šamanizmu, je dejstvo, da šaman ve, da nismo sami. In s tem mislim, da se v trenutku, ko eno človeško bitje sočutno dela, da bi olajšalo trpljenje drugega bitja, duhovi, ki so pripravljeni pomagati, zainteresirajo in vpletejo.”

Šamanom v plemenskih jezikih pogosto pravijo vidci ali ljudje, ki vedo, ker so vpleteni v sistem znanja, ki temelji na izkušnjah iz prve roke. Šamanizem ni sistem verovanja, temveč temelji na osebnih izkušnjah, doživetih z namenom zdravljenja, pridobivanja informacij ali drugih stvari. V resnici je tako: če šaman s svojim delom ne dosega zadovoljivih rezultatov, ga ljudje iz plemena prenehajo prositi za pomoč. Ljudje me pogosto sprašujejo: “Kako veš, da je nekdo šaman?” In odgovorim: “Preprosto. Ali potujejo v druge svetove? In ali uprizarjajo čudeže?”

Je šamanizem religija?

Prakticiranje šamanizma je metoda,in ne religija. V številnih kulturah soobstaja z uradno religijo. V Sibiriji soobstaja z budizmom in lamaizmom, na Japonskem z budizmom. Res pa je, da šamane pogosto najdemo v animističnih kulturah. Animizem pomeni, da ljudje verjamejo v obstoj duhov. In tako ni presenetljivo, da v šamanističnih kulturah, kjer šamani sodelujejo z duhovi, da bi dosegli rezultate, npr. zdravljenje, ljudje verjamejo v obstoj duhov.

Šamani ne verjamejo v duhove. Šamani se z njimi pogovarjajo, sodelujejo. Šamani nič bolj ne verjamejo v duhove, kot verjamejo v to, da imajo hišo, v kateri živijo, ali da imajo družino. To je pomembna stvar zato, ker šamanizem ni sistem vere.

Prav tako šamanizem ni izključujoč. Šamani ne govorijo: “Mi imamo edini pravi sistem zdravljenja.” V celovitem pristopu k zdravljenju šaman uporablja duhovna sredstva, ki so mu na razpolago, in to v sodelovanju z ljudmi v skupnosti, ki se ukvarjajo z drugimi tehnikami, npr. z zdravljenjem z rastlinami, masažo, nameščanjem polomljenih kosti. Šamanov namen je pomagati pacientu, da ozdravi, in ne dokazovati, da je njegov ali njen sistem edini, ki deluje.

V veliko kulturah šamani prejemajo darila za svoje delo, vendar če pacient umre, vrnejo vse podarjeno. To se mi zdi priporočljiva novost, ki bi jo lahko danes uporabili v zvezi s stroški zdravstvenih uslug.

Obstajata dva vidika šamanskega zdravljenja: medicinski in duhovni.

Šamani se pogovarjajo z rastlinami, živalmi, z vso naravo. To ni le metafora. Šamani to počnejo v spremenjenem stanju zavesti. Naši študentje pospešeno odkrivajo, da s tem, ko se pogovarjajo z rastlinami, lahko odkrijejo, kako naj te rastline pripravijo kot zdravilo. Šamani so to počeli in počnejo že od davnih časov. 

Tipično je, da veliko vedo o rastlinah, ampak to ni bistvenega pomena. Na primer, eskimski šamani nimajo dosptopa do velikega števila rastlin, zato delajo z drugimi stvarmi. V nasprotju z njimi pa šamani v Amazoniji poznajo različne rastline in tem rastlinam pripadajoče pesmi, ki so se jih najpogosteje naučili od rastlin samih.

Moj bivši študent iz Združenih držav Amerike je razvil način, kako najti in uporabiti zdravilne rastline, ki temelji na njegovi izkušnji neposrednega učenja od rastlin. Ugotovil je, da je farmakopeja, ki jo je razvil, zelo podobna staremu, klasičnemu kitajskemu farmakopejskemu znanju priprave in uporabe teh rastlin za različne bolezni in težave. Druga bivša študentka iz Nemčije je delala z minerali in ugotovila, kako jih je mogoče uporabiti za zdravljenje. Izkazalo se je, da so njena odkritja zelo blizu znanju, ki je v Indiji poznano že od davnih časov.

Vse to nas vodi k zelo pomembni ugotovitvi: vse, kar je poznano, vse, kar se lahko spozna, je na voljo šamanu v sanjskem času. Zaradi tega so šamani lahko preroki, zaradi tega lahko gredo nazaj in pogledajo v preteklost. Z disciplino, vajo in s pomočjo duhov postane ta celotni izvir znanja dostopen.

Kaj se zgodi, ko bolan človek prosi šamana za zdravljenje?

Šaman gre lahko na potovanje v nevsakdanjo realnost z namenom, da z duhovnega vidika izve diagnozo, da dobi informacije o človeku in njegovih težavah. Ni vedno pomembno, kakšna je diagnoza z vidika vsakdanje realnosti, in ne obstaja enostavna skladnost med duhovno boleznijo in boleznijo vsakdanje realnosti. Ne moremo reči: “To je enako temu.” In zato gre šaman pogosto na potovanje v nevsakdanjo realnost, da bi ugotovil duhovne vzroke težav, in skladno s temi vzroki se potem odloči, kakšen bo postopek zdravljenja.

Z vidika šamanizma so osebe, ki niso močne (duhovno 'polne moči'), podvržene različnim boleznim in nesrečam. To pa presega naše razumevanje bolezni. Šaman ponovno vzpostavi povezavo med človekom in njegovimi duhovnimi močmi. Ta duhovna moč je analogna duhovnemu imunskemu sistemu, čeprav jih, kot sem omenil že prej, ne moremo dobesedno primerjati. To je analogija. 

Ta moč naredi človeka odpornega proti boleznim. Če je nekdo nenehno bolan, je povsem jasno, da je treba ponovno vzpostaviti povezavo z njegovimi duhovnimi močmi. Človek, ki je zdrav, gre lahko sam na Vision Quest z namenom, da bi vzpostavil povezavo z duhovnimi močmi. Naloga šamana je, da pomaga ljudem, ki tega niso zmožni narediti sami.

Danes se v naši kulturi pogosto zdi avantgardno, če oseba govori o povezavi razuma in telesa; vendar pa dejstvo, da so možgani povezani s telesom, ni ravno najbolj presenetljiva novost. Poznana je že stoletja in tisočletja. Kar je po mojem mnenju pomembno pri šamanizmu, je dejstvo, da šaman ve, da nismo sami. In s tem mislim, da se v trenutku, ko eno človeško bitje sočutno dela, da bi olajšalo trpljenje drugega bitja, duhovi, ki so pripravljeni pomagati, zainteresirajo in vpletejo. 

Če nekdo, ki je neprizadet in ni neposredni sorodnik, velikodušno in sočutno pomaga olajšati sočloveku bolečino ali bolezen – še bolj delotvorno je, če se angažirata dva ali več šamanov naenkrat – je to trenutek, ko se lahko zgodijo čudeži. In tako velika novica, ki jo ponuja šamanizem, ni to, da je razum povezan s telesom, temveč je dejstvo, da nismo sami.