Kako se boriti, če vas nekdo ignorira?
Tišina kot nasilje
Prejšnji teden je izšla še vroča tiskovina z naslovom: Tišina kot nasilje. V njej opisujem, kako hudo psihično trpljenje lahko povzroča nekdo, ki ignorira, ne sprejema drugega mnenja. Verjetno se vas kar nekaj spomni še šolskih klopi, ko so se punce med sabo skregale in za kazen niso govorile med sabo. Po možnosti so še drugim rekle, naj se izogibajo tudi drugi te osebe.
Ali če gremo nazaj, kakšno bolečino čuti dojenček, ki joka in s tem kliče, če ga nihče ne sliši. V začetku joka še bolj. Ker ni odziva, pa se zapre v svoj notranji svet in dobi slabo popotnico za pozneje v življenju. Naučil se je odziva umika.
Mogoče ima kdo partnersko zvezo, kjer se partnerja med sabo ne pogovarjata. Mu bom že pokazala, reče žena in dva dni ne govori z možem. Da ne bo pomote, zadeva je lahko tudi obrnjena, vendar je prvi primer pogostejši. Možje svoje nezadovoljstvo pokažejo na druge načine. Recimo se ga napije, dela dolgo časa, mogoče je celo nasilen.
Nasilja je ogromno vrst. Bolj kot je družba kulturna, več je psihičnega nasilja. Pred leti nihče ni poznal mobinga.
Danes je tega ogromno da delovnem mestu. Delavci zahtevajo določene odgovore, plače. Direktor pa je odsoten, ga ni, skratka se izogiba. Tudi na delovnem mestu je danes zmeraj več povezovanja in delamo v skupinah. Zato je še kako pomembno da med sabo delimo podatke in delujemo kot eden. Zato tak, ki je tiho zato ker česa noče ali ne želi deliti, deluje navsezadnje tudi proti sebi. Čeprav je najprej nasilen s svojim molkom samo do drugih.
Tišina kot nasilje, v zakoniku ni prepovedana. Če nekoga udariš, si lahko kaznovan. Prav tako si lahko kaznovan, če se na koga dereš, kričiš. Če se pa odločiš, da boš nekoga dis-komuniciral, pa to ni nič nezakonitega. In prav o tem govori ta knjiga, kako s takim ravnanjem škodujemo najprej namerno drugemu, posredno pa na koncu seveda tudi sebi. Knjiga je v ogromno pomoč vsakemu, da prepozna take odnose, da mogoče prepozna kje sebe. Saj šele ko vemo da smo alkoholik in ko to sami priznamo, se zdravljenje lahko začne. Pa začnimo
Gre predvsem za osebno rast tistega posameznika, ki doživlja tako vrsto nasilja. Saj po pomoč ponavadi pride tisti, ki to doživlja kot problem. Nasilnež v tem primeru ignorant ne doživlja tega kot nasilje. Ker pa vemo, da lahko delamo samo s tistim, ki si to želi in želi na SEBI nekaj spremeniti. To pa je, da tega ne doživlja več kot nasilje. Saj sedaj ve, da drugega ne more in nima pravice spreminjati, spremeni lahko samo svoje odzive.
V preteklosti je take vrste nasilja doživljal predvsem, ker mu je bilo pomembno, da s to osebo sodeluje, da skupaj vzgajata otroke, da proizvodnja v redu poteka, da ima službo. Če dobro pogledamo, je v vseh odnosih bila nekakšna naveza ali odvisnost. V službi če ni sodeloval z direktorjem, lahko ostane brez službe. Doma mu žena ne da seksat, če je slabe volje. Zmeraj je nekako povezoval druge odzive s svojim vedenjem. Res je, da smo nenehno v interakciji en z drugim. Vendar v njegovem primeru je interakcija imela v sebi strah. Točno STRAH je tisti, ki mu je prepričeval, da bi imel drugačen odnos. Zato pa je nujno potrebno, da ga najprej sprejme in rase.
Kako rase se mogoče kdo sprašuje? OSEBNO. Osebna rast. Pod tem pojmom, si verjetno vsak predstavlja svoje. Povedal bom, kaj si jaz pod tem predstavljam. Najprej da se imam rad. Imam se rad točno takega kot sem. Mogoče bi želel kaj zboljšat, vendar najprej se ljubim točno takega kot sem. Odpustim sebi in drugim. Nujno. Ta korak lahko traja leta in leta ali celo celo življenje. Dokler ne spoznamo da, s tem ko zamerimo škodimo samo sebi. Dober stavek sem slišal: Zamera ali jeza na nekoga je tako, kot če bi vsak dan pili strup in pričakovali da bo škodil drugemu. Ja ne ne. Sami sebi škodimo. Prisluhnemu sebi. Zelo pomemben korak. Prisluhnemu si, kaj je za nas dobro? Kaj nas veseli? V čem uživamo? Kam bi radi potovali? Katera knjiga nas zanima, kateri film? Bi rajši jabolko ali hruško? Morje ali planine? V katerih oblekah se počutimo udobno in sproščeno? Katera družba nam prija in katera ne? Po katerih mislih se počutimo boljše in po katerih slabše? Ogromno vprašanj si postavljamo in si odgovrajamo. Videli boste, kdaj odgovorite iz navade ali priučenosti, ali zato ker drugi tako mislijo. Vzgoja in okolje je pustilo kar nekaj sledi v nas. Sedaj moramo odstraniti vse kar ni naše, s čimer se ne strinjamo in ne podpiramo. Tako zmeraj bolj prihajamo do svojega bistva, ki je LJUBEZEN.
Prihajajoča knjiga govori o vseh teh naših notranjih procesih, kaj se dogaja v nas in kaj lahko sami naredim. Seveda spremembe delamo le na sebi. Za popestritev, pa vam zaupam najprej tri preproste vaje, ki jih lahko naredite že pred izdajo knjige. Vaje si sledijo po težavnosti in preko njih se spoznavate. Spoznate predvsem svoje odzive, močno voljo, odločnost in še marsikaj drugega.
Marjan Maj Čirič
inspiracije