Ali sploh vem, kdo sem?

Samospoznanje, temelj trajne sreče?

Pri delu z ljudmi oz. pri terapevtskem delu in pri poučevanju yoge me vedno znova preseneča dejstvo, kako osebe, ki iz svojega lastnega vedenja vedo kdo in kaj so, lažje in hitreje napredujejo od oseb, ki imajo glede svoje resnične identitete le relativne in teorijske predstave.

Kako to?
Kaj je tisti element, ki očitno močno vpliva na uspešnost v življenju in pri izvajanju tehnik osebnega in duhovnega razvoja?

Kdo sem jaz – to je sedaj vprašanje

Moderna, uradno sprejeta psihologija počasi priznava obstoj nivojev zavesti, ki vsakdanje doživljanje presegajo po svoji jasnosti, absolutnosti in spremljajočem občutku popolne izpolnjenosti… Ta stanja so seveda dosegljiva prav vsakomur. Tisti, ki so ta stanja neposredno doživeli pričajo, da so to pravzaprav edino resnično in trajno imetje, ki enkrat za vselej postavi življenje na trdne temelje…

Uveljavljena in “moderna” psihologija torej počasi odkriva tiste poti do človeške izpolnjenosti in sreče, ki so jih na Vzhodu posamezniki izkustveno prehodili že pred več tisoč let.

Od Freudove absolutne pogojenosti s podzavestjo (vse, kar se lahko naredi je omejiti vpliv podzavesti tako, da človek pač ne kriči neprestano, kako hudo mu je) pa tja do pogumnih korakov Humanistične psihologije, ki postavlja posameznika v center dogajanja in ga pojmuje kot srž, ki ima v sebi potencial, da se zaveda vsega, kar si pač izbere (svoboda izbire igra glavno vlogo, podzavest ima le relativni vpliv).

Realizacija svoje lastne resnične identitete, samospoznaja, samorealizacija oz. neposredna izkušnja svoje prave in dokončne narave je stanje zavesti, ki ima mnoga imena.
Tradicije in kulture so to stanje poimenovale na različne načine:
* Samadhi (vedska književnost)
* Satori (japonski Zen in kitajski čan)
* Nirvana (Budhizem)
* Mistična izkušnja (zahodnjaška ezoterika)
* Iluminacija zavesti (moderna psihologija)
* Enlightenment/Razsvetljenje (na zahodu)
* Stanje Enosti, Samospoznaja (na zahodu)
* itd…

človek, ki poseduje direktno vedenje o svoji dokončni identiteti enostavno Ve, kdo živi življenje in kot tak ga lahko živi iz sebe, namesto iz neke relativne predstave o sebi iz knjig, denimo. Lahko pristopi h katerikoli tehniki duhovnega razvoja in odlično napreduje, enostavno zato, ker sedaj za njegovimi odločitvami in napori stoji On. Sedaj se zaveda stvari, ki jih večina ljudi le bere ali pa posluša na predavanjih. Tudi njegova odprtost je sedaj večja kot prej in lahko je bolj srečen in izpolnjen v svojem vsakdanjem življenju, enostavno zato, ker živi iz sebe.
Duhovna matematika vs. izkustveno znanje

Vsaka pot se prične najprej s prvim korakom in praviloma je to teorija. Knjige, članki (kot je ta, ki ga berete sedaj), poslušanje predavanj in navodila raznih Učiteljev. Potem malce intelektualne akrobacije, uporaba IQ potenciala in počasi se pogled na sebe, svet in druge površinsko spremeni, globoko v notrajnosti pa sprememb enostavno ni. Veliko ljudi se s takim pristopom k svojemu napredku zadovolji in kar nekako ne preidejo na iskanje svojega lastnega, neposrednega izkustvenega znanja. Je razlog za to pomanjkanje poguma? Morda. Botruje pomanjkanju izkustvenega znanja prav pomanjkanje resnične angažiranosti in srčne želje po pravem in trajnem napredku? Hmm. Kakor koli že, dejstvo je, da lačen človek ne bo nikdar in nikoli potešil svoje lakote le z opisom okusne in dobro obložene pizze. Um in čutila ne morejo prav zares nadomestiti grižljaja Kraške pizze, recimo.

Da, moje mnenje je, da so izkušnje, lastne intimne izkušnje na duhovni poti (ali pa kjerkoli drugje) največje bogastvo. Izkušnje so tisto, kar posameznika nekam pripeljejo, teorija je le pasivna priprava uma na izkušnje, nič več nič manj. Obstaja široka paleta izkušenj, velika večina jih spada med t.i. vsakdanje izkušnje oz. relativne izkušnje v vsakdanjih stanjih zavesti (budno stanje, sanjanja in spanec brez sanj). Torej, vse kar ljudje doživljamo, vse kar vemo, poznamo, prav vsa vsebina naše zavesti je minljiva, spremenljiva ter ne-dokončna. Kar se rodi v teh stanjih, slej kot prej tudi umre, in izgine… Povprečen Zemljan se celo življenje vrti in omejuje samega sebe le na ta tri relativna stanja… In na žalost kot tak seveda tudi nima nikakršnih možnosti za resnično in trajno Srečo. Obstajajo pa stanja zavesti, ki presegajo te tri vsakdanja stanja. Njih skupni imenovalec je nepopisen občutek sreče ter notranjega zadovoljstva in absolutna jasnost zavedanja Sebe oz. Resnice. Poleg naštetega je za ta stanja značilna še odsotnost referenčne točke, ki je vzrok za dvojnosti v umu. Objekt, proces zaznave ter subjekt, so v teh stanjih ENO. Ločenosti enostavno ni.

TO je naša prava narava in naša duhovna dediščina (to je eden od aspektov, če smo natančni). No, tako vsaj pravijo Samorealizirani posamezniki (Ramana Maharshi, na primer). Resnico mora vsak spoznati sam, seveda.

Izkustveno znanje udeležencev/k Intenziva Samospoznaje pri nas in po svetu

Poglejmo si mnenja o Intenzivu in izkušnje povprečnih Zemljanov, ki so se na Intenzivu prebili skozi relativne predstave o sebi, drugih in svetu in neposredno izkusili Dokončno Resnico. Pri branju njihovih besed je vsekakor dobro upoštevati dejstvo, da besede nikoli in nikdar ne morejo primerno opisati Absolutnega stanja zavesti. Za resnično razumevanje opisanih izkušenj boste morali ta stanja doživeti sami. Druge možnosti enostavno ni. Um ne more razumeti ali izraziti nečesa, kar popolnoma presega njegov relativni doseg…

“Nikoli si nisem drznil verjeti, da se Satori lahko doseže v treh dneh. čudim se nad globino vpliva in razsežnostjo, ki ga ta prinaša. O Zenu sem bral in razmišljal deset let, se s to filozofijo zares mučil, a šele sedaj lahko vidim, brez kakršnega koli dvoma, sámo bistvo Zena…” – John Crook, doktor znanosti.

~~~~~~~~~~~~~

“Na Intenziv Samospoznaje sem prišla z namero, da se popolnoma predam delu na sebi. Prvi dan je šlo bolj trdo, imela sem občutek, da se moram zelo, zelo truditi. Drugi dan sem še bolj zaorala, usmerila vso energijo v tehniko; delala sem, ko sem se sprehajala, ko sem šla spat, skratka, postala sem tehnika sama… …In glej ga šmenta, zgodilo se je, počilo je, se razletelo, eksplozija, vse se je zgodilo v hipu in tako intenzivno, da tega nikoli ne bom pozabila. Mislila sem, da so vsi prisotni slišali ta pok in krik, ki je potrjeval videno, ki je bil sam silni “jaz”. Zažarela sem v radosti in veselju. Smeh je zaobjel vse moje bitje, vse v meni je drgetalo in se smejalo v radosti bivanja. Zgodilo se je zlitje, spoj v eni točki, izkušnja, da je vse eno; ta izkušnja je presegla vse, kar sem si prej sploh lahko zamislila. Tega notranjega doživetja mi nihče na tem svetu ne more dati niti odvzeti. To je in bo za večno moja izkušnja, ki sem jo dosegla skozi predajo tega, kar sem. Vse sem Jaz. In resnično, karkoli rečem, da sem Jaz, to nisem Jaz…” – udeleženka Intenziva v Sloveniji

~~~~~~~~~~~~~

“čeprav Intenziv Samospoznaje temelji na Zen tradiciji, ga sam doživljam skozi Krščansko srce. Prepričan sem, da sem prvič v svojem življenju zares odkril besede Sv. Pavla: “Živim, vendar ne jaz, ampak Kristus živi v meni.” Ta preblisk, ki je trajal le trenutek, je bil vame prihajajoči Sveti Duh…” – V. K., Krščanski duhovnik

~~~~~~~~~~~~~

Mir. Tišina. Zaprte oči. V sobi se prepletajo glasovi udeležencev Intenziva. V diadi poleg njega nekdo govori o odgovornosti. Rahlo se nasmehne, odpre oči, iz katerih dobesedno lije Božja prisotnost in popolnoma prepričljivo a preprosto reče: “JAZ sem odgovoren za vse.” – udeleženec Intenziva v Sloveniji

~~~~~~~~~~~~~

“Intenzivi Samospoznaje so mi omogočili izkušnjo bistva moje identitete. Metoda komunikacije med dvema posameznikoma, ki jo je razvil Charles B. za izkušnjo bistva, je najboljša od vseh, kar jih poznam. ” – Arnie Frieman, doktor znanosti

~~~~~~~~~~~~~

„Po licih tečejo debele solze. Iz sebe poskušam izdaviti nepopisne občutke brezmejne ljubezni, popolne izpolnjenosti in globoke sreče.
“Kaj je drugi?”, me vpraša partnerka.
Odgovorim ji:
“Ti, Bog in jaz smo (kvalitativno) Eno.”
– udeleženec Intenziva v Sloveniji

Kako naprej?

Ljudem kljub obvladovanju vseh mogočih filozofskih sistemov in novodobnih teorij manjkajo pristne, intimne in neposredne izkušnje. Le-te pa so edini pravi vir zadovoljstva in sreče. če ste se torej naveličali suhoparne teorije in intelektualnega razglabljanja, vas zgornji opisi izkušenj udeležencev in udeleženk Intenziva privlačijo in ste se pripravljeni potruditi za vašo lastno modrost in védenje, potem je Intenziv Samospoznaje kot nalašč za vas.