Joga in ajurveda sta veliko več, kot samo telesne vaje in zdravljenje telesa. Ne le, da sta nerazdružljivo povezani, močno vplivata na razvoj višje zavesti.
Nekaj besed o koreninah...
Joga in ajurveda sta nerazdružljivo povezani. Izhajata namreč iz skupnih korenin, o katerih pričajo najstarejši, 5000 let stari spisi hinduizma – Vede. Vede vsebujejo zapise o temeljih indijske filozofije in religij. Razdeljene so na štiri večje spise, med katerimi je tudi Atharvana Veda, ki vsebuje znanje o ajurvedi. Del ajurvede predstavlja tudi zapis o praksi joge.
Joga je kot posebnost starodavnega šamanizma pridobivala na prepoznavnosti in zacvetela v dobi Buddhe. V letih 356 – 323 p.n.š. se je zanjo zanimal sam Aleksander Veliki, ki je preučeval jogije, vendar mu je kot vojnemu osvajalcu spodletelo pri dojemanju njene miroljubne naravnanosti. Joga se je še nadalje širila, s koreninami, filozofijo in pricipi, ki so bili zapisani v njenem temeljnem tekstu - Patanjalijevih joga sutrah, ok. Leta 200 n.š.
Tesna povezava med jogo in ajurvedo...
Joga je tako kot Ajurveda stara sveta znanost v Vedski tradiciji Indije. Ajurveda je Vedska znanost zdravljenja uma in telesa, joga pa je Vedska znanost samospoznanja človeka, katere osnova je zdravje telesa in uma.
Tako sta se skupaj razvijali in uporabljali skozi tisočletja ter predstavljata veliko več kot samo telesne vaje in zdravljenje telesa, kot je bilo pogosto predstavljeno na Zahodu, temveč dajeta velik pomen človeku, ki ima potencial, da razvije višjo zavest, zavest ljubezni, razumevanja in odgovornosti do družbe in narave.
Tako imenovani jogi je človek discipline, sočutja in nenasilja, njegova dolžnost je, da je zaščitnik vseh bitij in narave. V skladu z načelom nenasilja ali ahimse joga zagovarja polnovredno laktovegeterijansko prehrano, pri tem ima velik prispevek tudi ajurveda s svojo prehranjevalno dieto. Joga se originalno prenaša le iz učitelja na učenca, ki je pripravljen sprejeti višjo modrost in znanje. Kot disciplina joga zaobjema telesne vaje ali asane, etične discipline, tehnike za nadzor dihanja in čutil ter meditacijo.
Faze joge:
Praksa joge obsega osem faz:
1. Yama je stopnja, na kateri se otresemo želja in interesa po materialnih dobrinah ter se odločimo za sočuten in pristen odnos do soljudi.
2. Niyama nas uči opazovanja in nadzorovanja naše notranjosti, učenja o nas samih in se osredotočenja na našo čistost in izvirnost.
3. Asana je praksa spritualnih položajev, s katero utišamo svoj um.
4. Pranayama nas uči, kako pomembno je dihanje in kako ga nadzirati in uravnavati, da bi dosegli čistost uma.
5. Pratyahara govori o omejitvah pri obvladovanju naših čutov. V tej fazi razvijemo stanje, v katerem se naš um in mentalno zavedanje ločita od čutnega zaznavanja. Umu s tem preprečimo, da je usmerjen proti zunanjim predmetom, zato naši čuti sledijo notranji abstrakciji.
6. Dharana nas uči koncentracije – oziroma vzdrževanja koncentracije na določen vidik, na eno smer. Ker smo šli skozi vse prejšne faze, se je sedaj naš um sposoben osredotočiti na en predmet. Pripravljeni smo se pomakniti na naslednjo fazo, da resnično dosežemo svoj pravi potencial.
7. Dhyana je sedma stopnja, v kateri dosežemo meditacijo. Dosežemo globoko kontemplacijo Božanskega in odsevamo svojo celovitost.
8. Samadhi je zadnji korak do povezanosti z Duhom. Na tej stopnji smo v stanju trans-kontemplacije, obenem pa doživljamo visoko stopnjo zavedanja.
Tako joga kot ajurveda sta pradavni sveti znanosti, ki sta se skupaj razvijali in uporabljali skozi tisočletja. Ker v resnici predstavljata veliko več, kot si pogosto predstavljamo na zahodu, si zaslužita določeno mero spoštovanja. Zavedanje o njunem pravem bistvu in delovanju, ki presega svet stvari, nas lahko obogati in nam omogoči razvoj višje zavesti.
inspiracije