Blaženost, ne zadovoljstvo, ne sreča in ne radost. Blaženost je popolnoma drugačen pojav. Ni zadovoljstvo, saj ni odvisno od telesa. Ni sreča, ta je stvar uma in je zgolj trenutna, kratkotrajna. Um se ves čas spreminja in karkoli se dogaja v njem, se spreminja. Zato vsaka sreča prej kot slej prinese nesrečo. Blaženost ni niti radost, saj se radost rodi v srcu. Ta je veliko bolj vzvišena in finejša od zadovoljstva ali sreče. Kadar telo, um in srce delujejo skupaj kot eno, se pojavi radost. Radost vsebuje nekaj telesnega, zadovoljstvo, nekaj umskega, srečo, povečini pa je stvar srca.
Blaženost je iznad vseh treh, saj pripada duši. Če jo želimo izkusiti, se ne smemo poistovečati s telesom, umom ali srcem. Večna je in ko se pojavi, ostane za vedno, lahko ji zaupamo, se ji prepustimo in počijemo. Nihče vam je ne more ukrasti, odvzeti ali končati, saj je vsakdo, ki je izkusil blaženost, izkusil trenutek večnosti.
Tudi radost zamre relativno hitro. Je kakor občutljiv cvet, ki ga z lahkoto ranimo, vsakdo ga lahko utrga. Želeti si radosti je kakor življenje v stekleni hiši: kdorkoli lahko vrže kamen vanjo in jo razbije. To je tudi razlog, zaradi katerega ženske tako trpijo. Moški ne trpijo tako močno, saj so bolj odvisni od zadovoljstva, ki je meseno, telesno, oprijemljivo in ga lahko brez težave kupimo na trgu ljubezni. Moški si v najboljšem primeru želijo srečo, ki izvira iz uma in prinaša določeno stabilnost. Ženske pa si želijo radosti, ki je stvar srca in jo je lahko raniti. Zadostuje en gib ali ena beseda.
Moški in ženska živita v različnih dimenzijah, zato je komunikacija med njima nemogoča. Moški ne razume. Ne da bi kaj naredil, se ženska razjoče in potem si misli, da je nora. Mogoče je zgolj izgovoril napačno besedo ali z napačnim tonom ali pa ni odvrnil ničesar in to je ranilo žensko srce! Moški zelo dobro razume telesni in mentalni nivo, čustveno področje pa mu je tuje. Ženska deluje s srcem, zato je lahko na trenutke polna resnične radosti, vendar njeno razpoloženje niha. Včasih je ekstatična, tako polna navdušenja, da se zdi nemogoče, da bi jokala ali kričala... vendar že trenutek zatem joče in kriči in meče stvari v svoji okolici.
Ta preskok iz enega v drugo stanje je na videz nemogoč. Enako je z majhnimi otroci: tudi oni živijo iz srca, zato se lahko razjezijo in so v naslednjem trenutku polni ljubezni.
Velika težava srca je v tem, da je ranljivo. Iskanje se nadaljuje v večnost, iskanje blaženosti in meditacija je pot do nje. Meditacija te pripelje do stanja, v katerem nisi več identificiran s svojim telesom, umom ali srcem. V tem trenutku se meditacija razcveti znotraj tebe in ta razcvet prinaša blaženost.
inspiracije