Refleksoterapija je zdravilska tehnika, ki je prisotna že tisočletja. V različnih oblikah so jo uporabljali v Evropi, Aziji in Ameriki. Ker se je refleksoterapija vzporedno razvijala po celem svetu, ne moremo določiti od kje izvira. Prvi zgodovinski vir o obstoju refleksoterapije v naši daljni zgodovini je slika, najdena v egipčanski grobnici iz leta 2300 p.n.š.. Ta slika prikazuje zdravljenje z refleksno masažo stopal in dlani. Sodobno refleksoterapijo sta v začetku 20. stoletja osnovala dr. William Fitzgerald in Eunice Ingham.
Refleksoterapija je naravna metoda, ki temelji na teoriji, da so vse celice telesa povezane med seboj. Informacije o stanju posamezne celice oziroma celega organa, se med njimi pretakajo. Tako so na stopalih, dlaneh in tudi drugje, tako imenovane refleksne cone, kjer so te povezave izrazitejše. Refleksne cone se imenujejo zato, ker stimuliranje teh con vzbudi refleks v določenem delu telesa – organu, da se prične samozdravljenje.
Terapijo izvajamo s pritiskom na določeno refleksno cono – s posebno tehniko pritiska harmoniziramo notranje energetske tokove in s tem spodbudimo delovanje, uravnovešanje in usklajevanje telesnih sistemov.