Joga ni izraz le za različne tehnike. Temelj avtentične joge je graditev odnosa z različnimi deli samega sebe. Ta odnos ima posebne kvalitete: je zavesten, ljubeč in neposreden. Tu mislim na telo, dih, osebno energijo, misli, čustva in najgloblji del samega sebe, ki je duhovna zavest. Patanjali, oče klasične joge in avtor prvega avtentičnega teksta joge, Joga sutre, opisuje jogo predvsem kot posebno stanje uma. Gre za popolno zlitje z duhovno esenco (atmo).
Razlika med moderno in tradicionalno jogo
Tradicionalna joga je osredotočena na duhovni vidik človeka in poučuje veliko notranjih tehnik joge in zelo malo fizične prakse. V zadnjih petnajstih letih pa je sodobna joga razvila ravno obraten pristop. Sodobna joga izvaja veliko vaj za fizično telo (asane), običajno z malo duhovne ali psihološke primesi. V večini primerov gre predvsem za vaje krepitve in raztezanja. V sodobni jogi je praksa asane sinonim za jogo. V tradicionalni jogi je asana zgolj ena izmed osnovnih tehnik oziroma orodij joge. Prednost sodobne joge, če je poučevanje strokovno, je usmerjanje pozornosti na pravilen način gibanja in večji anatomski poudarek vadbe asan. Prav tako je zelo pomembno zaporedje izvajanja asan.
Dejstvo je, da je v tradicionalni jogi ta vidik zanemarjen. Telesnost (ki je del naše minljive narave, na osnovi filozofije vedante) velikih gurujev ni kaj veliko zanimala. Izjema je tantrična pot, ki poudarja, da je telesnost del duhovnosti. Ker je veliko ljudi danes odtujenih od stika s svojim telesom, je varno učenje gibanja in izvajanja asan zelo pomemben in nujno potreben del prakse joge.
Pomen notranjih tehnik joge
Med notranje tehnike joge spadajo meditacija, vizualizacija, mantre, mudre, bande in pranajama. Notranje tehnike joge temeljijo na razvijanju umirjene občutljivosti za pretok prane in notranjega življenja človeka. V sodobni jogi boste pogosto slišali, kako lahko telo vpliva na um. Večja gibljivost telesa in spremembe v njem vodijo v spremembe v umu. Do določene mere to res drži, vendar avtentična joga sega še globlje. Treba je paziti na kakovost odnosov (z drugimi ljudmi in s samim seboj – to Patanjali imenuje jame in nijame) in na spremembo morebitnih škodljivih vzorcev in navad, ki jih nosita naše telo in um. Zaradi tega je naša osebna energija pogosto motena in neuravnotežena. To vodi v številne težave, ki preprečujejo napredek tako v jogi kot v vsakdanjem življenju. Zato je redno izvajanje tehnik pranajame, muder, band in meditacije pomemben del avtentične joge. Glede na to, da za te tehnike potrebujemo veliko znanja in vodenje dobrega učitelja joge (ki jih je danes malo), je morda celo bolje, da se te tehnike v sodobni jogi ne poučujejo veliko. Vendar če želite doseči resnično osebno transformacijo, so pot navznoter, samorefleksija in notranje tehnike joge, ki izvirajo iz tradicionalne joge, nujna potrebna praksa. Takšen pristop nas vodi iz grobega dela samega sebe (fizično telo) k subtilnemu delu jaza (duša).
Veliko sodobnega učenja joge sploh ne spada v pravo učenje joge, temveč predvsem v poučevanje gibanja, dihanja in mogoče še sprostitve. Vse to lahko zelo koristi sodobnemu človeku. Avtentična joga pa je bistveno več kot to. Joga ne uči samo tehnik. Dober učitelj joge bi moral učiti človeka kot celoto. Samo tako bo lahko svet nekega dne postal boljši in lepši. Ko bo prišlo do spremembe od znotraj navzven, kot nas uči tradicionalna joga.
inspiracije