Ja, vem, zdaj boste nekateri rekli: »Kako ČIGAVO življenje živim?? Ja, svoje, ne?!« Pa ga res?
Kdo pa vas je naučil, kakšno naj bi bilo videti vaše življenje?
Od koga ste pridobili informacije o tem, kaj je prav, kaj je sprejemljivo, kaj je potrebno? Verjamem, da bo tale članek malce zamajal vaše prepričanje o tem, da je vaše življenje resnično zraslo na vašem zelniku.
Kot otroke nas nekdo vzgaja. Kdo? Starši, skrbniki, učitelji, sorodniki ... Nekdo pač. In ta nekdo nas nauči vse, kar ve oz. kar misli, da moramo vedeti, da bomo lahko kasneje kot odrasli normalno živeli in delovali. Tako nam skozi vzgojo predajo svoja prepričanja, vrednote, pričakovanja, strahove, sanje, mišljenja ... In mi kot otroci to vse sprejmemo. Navadno takoj. Brez dvomov in nezaupanja. Starši so za nas v otroštvu avtoriteta, zato takrat ne dvomimo o njih. Preprosto zaupamo jim. Saj to sta vendar nezmotljivi očka in mama, ki ima vedno prav.
Navidezno živite lastno življenje?
Tako se skozi vzgojo sčasoma razvijemo v človeka, ki sicer navidezno živi lastno življenje. A če pogledamo pod tančico vzgoje, spoznamo, da je celotno naše življenje postavljeno na temeljih, ki so zgrajeni iz vrednot, pričakovanj in omejitev naših staršev.
Ti vzorci so tako zelo močno zakoreninjeni v naše delovanje, da sploh ne opazimo, da so tu. Kažejo se kot splošna kolektivna pričakovanja, tradicionalni družinski vzorci in mišljenja, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Ja, življenje, ki ga živimo, je resnično, ni pa to naša resnica.
To je resnica naših staršev in skrbnikov. Mi smo jo samo posvojili in vzeli za svojo.
Srečni smo lahko samo takrat, ko je naš zunanji svet v skladu z našim notranjim
Prišel je čas, da ljudje snamemo maske s svojih obrazov in si iskreno priznamo, kaj si želimo. Ali si želimo tisto, kar si za nas želijo drugi ljudje, ali pa slišimo in sledimo nareku lastne duše? Veste, slediti lastni resnici je edina pot do srečnega in izpopolnjenega življenja. Srečni smo lahko samo takrat, ko je naš zunanji svet v skladu z našim notranjim. In naš notranji svet je tisti, ki nam šepeta našo resnico. Prisluhnite. Slišite jo. Vaša resnica je tukaj in čaka, da jo sprejmete in jo priznate.
Našim staršem in skrbnikom moramo biti vedno hvaležni. Predali so nam dragocene lekcije, ki nam pomagajo jadrati skozi življenje. Hvala! A istočasno moramo razumeti, da smo mi kot ljudje drugačni od naših staršev. Mi nismo oni. In njihova resnica ni naša resnica. Mi imamo svojo. Svojo pot do lastne sreče. Najti svojo resnico in ji slediti je ena izmed najpomembnejših nalog, ki jih imamo kot ljudje. To je čudovita naloga, ki pa je ni lahko uresničiti. Zakaj? Ker za to potrebujemo pogum! Moramo vedeti, kdo smo in kaj želimo. Moramo se postaviti zase in narediti tisto, kar je v najvišje dobro za nas in našo pot. Ja, na pot se nam bo postavilo veliko ovir – drugi ljudje in naš ego. Premagajte jih. Zaobidite jih. Preskočite jih. Ukrotite ga.
Hoditi po lastni poti zahteva od nas močno samozavest in samozaupanje
Od nas zahteva, da verjamemo v lastne odločitve, ko se odločamo, kaj je dobro za nas in kaj ne. Od nas zahteva pogum, da se zoperstavimo kradljivcem sanj in tistim, ki nas želijo speljati z naše poti. Od nas zahteva notranjo moč, da utišamo dvome in delujemo kljub strahovom.
Ja, slediti lastni resnici ni lahko – je pa to edina pot do resnično izpopolnjenega življenja. Zato prisluhnite notranjemu vodstvu in začnite živeti lastno življenje. Želim vam čudovito pot odkrivanja.
inspiracije