V teh dneh nam je narava resnično pokazala zobe. Večina Slovenije je občutila, kako smo nemočni proti naravi. Kako ni vse samoumevno. Ni samoumevno, da se zjutraj zbudimo v topel dom, da si natočimo vodo in si umijemo zobe.
Naravo zlorabljamo, sploh je ne upoštevamo. Gradijo se ceste tuneli vse povprek. Nobeden niti ne pomisli če škodimo naravi z vsem tem. Večkrat se vprašam zakaj večina misli, da je večvredna od naše narave, zakaj se ločujejo od nje? V bistvu je to nemogoče. Mi smo del narave, samo en majhen del nje. Naravo bi morali spoštovati, jo pobožati in se v njenem objemu zdraviti. Preveč smo se odmaknili od našega bistva. Zdi se kot, da smo mali, nedorasel otrok, ki je zapustil svojo mamo in šel v svet. Nemočni, temu svetu nismo kos. Reši nas lahko samo vrnitev k naši materi.
Narava se je uprla. Ne more več gledati tega, kaj njeni otroci počno iz nje in iz samih sebe. Odločila se je, da nam pokaže, da ni vse tako kot si mislimo, zato je ustvarila to čiščenje. Čistijo se krivda, strah, jeza, maščevalnost, manjvrednost, ogroženost, zloraba, zavist....preveč tega je že bilo v Sloveniji, zato so vsa ta čustva dobila zobe. Potisnilo nas je na rob obupa.
A vendar so v tem težkem čiščenju, kot lokvanj, ki prodre iz mulja, prodrli solidarnost, sočutje in ljubezen. Ljudje so se lahko oprli na sočloveka. Gasilci so reševali vse, brez izjeme. Zbudila se je Slovenija. Obala je ponudila prenočišča za ogrožene družine. Vsak je pomagal po svojih zmožnostih. In to je bil višji namen naše narave. Naše matere.
Zmeraj, ko se nam v življenju nekaj zgodi, je to z višjim namenom.....Samo videti ga je potrebno.
Hvaležni bodimo za vse kar imamo. Večkrat se zahvalimo za vse, za vodo, za hrano, za topel dom. Ko gremo v naravo, jo spoštujmo. Opazujmo jo, kaj nam sporoča, občutimo, kako smo del nje.
inspiracije