Življenje si razlagamo na podlagi pripovedk drugih, bolj malo je tega v zgodbi, ki ji pravimo življenje, naše lastno. Za ogenj vemo, da nas speče, a vsa ostala zgodba okoli njega je spletena, ker smo prevzeli verovanja drugih ljudi. Ker je mami ogenj morda pustil brazgotino, izraža močna čustva strahu in jeze, ker je zaradi opekline iznakažena in že to je prva stvar, ki jo poberemo iz okolice.
Ko smo še majhni in se še “učimo” o svetu, srkamo ta čustva, ker so naši starši, stari starši, prijatelji ipd. pač tisti, ki jim zaupamo, ker oni najbolj vedo kako deluje svet. Ker pa morda še mama doživlja ob pogledu nase gnus, še vsrkamo tega. Seveda pa so tu še vsi dodatki, ki smo jih pobrali tekom našega življenja, od drugih ljudi, ki so nam razlagali svoje dogodivščine z ognjem in opeklinami in na koncu je naš laten izraz poln gnusa, strahu, jeze, sramu ipd.
Naš izraz je poln vseh teh čustev, katera smo pobrali na naši življenjski poti. V življenju smo se pač naučili kako srkati v sebe. Poleg tega, da srkamo v sebe čustva in misli drugih ljudi pa je še bolj pomembno, da se z njimi poistovečamo. In enkrat, ko prevzamemo njihova čustva in načine obnašanj ter delovanj za svoje, delujemo iz načina obnašanja, ki ni naš lastni.
En način kako živeti življenje je ta, da večno posnemamo druge, srkamo njihove načine in potem tudi dobimo rezultate v našem življenju, ki iz takšnih načinov izvirajo. Nič namreč ni narobe, da posnemujemo načine drugih ljudi, saj so drugi morda odkrili načine, na katere delujejo stvari boljše, a težava se pojavi takrat, ko v sebi odkrijemo, da takšen način in takšen razultat nista to, kar želimo izraziti mi sami.
Drug način, na katerega pa lahko živimo svoje življenje pa je način, skozi katerega vedno delujemo na način, ki zadovoljuje naše notranje čutenje in nam daje občutek, da pa je to, to. Če človek želi hoditi po tej poti je namreč prej potrebno razgaliti in očitsiti iz sebe vse načine delovanj, obnašanj, čustvovanj ter mišljenj, ki mu več ne služijo ter jih nadomestiti s tistimi, ki pa mu služijo.
Dosti ljudi se ob tem vpraša, kaj pa je moj lasten način in kako do njega. No, za lasten način najbolje ve človeško bitje samo, to je tisto, ko je človek popolnoma spontan v svojem izrazu in takšen je lahko samo takrat, ko preneha gledati za vsem kar ga plaši, mu ne daje dovolj prostora za njegovo lastno izražanje, ga sramoti...
Na delavnici Soustvarjanje z duhom - delavnici Celičnega zdravljenja & Jedrne preobrazbe bomo počeli ravno to. Povezali se bomo z enotnim poljem obstoja, ki mu nekateri tudi pravijo duh oz. Akašijsko polje, s tistim, kjer so zapisane vse informacije in načini, ki so najbolj primerni za vsakega posameznika, iz našega bitja očistili skozi globoko jedrno in celično preobrazbo načine in dele, ki nam več ne služijo ter jih nadomestili s tistimi, ki pa nas podpirajo pri tem, da bi bili v življenju to, kar smo.
Med samim procesom preobrazbe bo naše telo zapustilo mnogo starih čustev, misli, načinov in delovanj, naše telo pa bodo tudi zapustile prenekatere stare bolečine, bolezni in obolenja. Po koncu delavnice se bo udeleženec delavnice počutil bolj celovitega, njegovo telo pa bo polno energije in novega elana za to, kar želi početi v življenju,
inspiracije