Večina ljudi, ki jih srečam in so v stiski, za svoje stanje krivijo druge. Trpijo zaradi slabih odnosov v službi, zaradi partnerja, zaradi otrok, prijateljev...Njihova stanja so resnično zaskrbljujoča. Nekateri trpijo zaradi depresij, drugi spet zaradi fizičnih bolezni, ki so posledica psihičnega stanja. Ujeti so v vlogi žrtve in ne vidijo izhoda. Vse je obrnjeno proti njim.
Nežno jim odprem oči in povem, da si življenje ustvarjamo sami. Vse odnose, situacije in bolezni. Seveda, tukaj ne igra vlogo naše zavestno polje, saj si če bi se zavedali, si tega ne bi počeli. Ta slika, ki jo vidijo ljudje, je odsev njihovega stanja v podzavesti.
Vsak odnas ima svoj svet, ki je skrit v naši podzavesti. Tja smo skrbno spravljali naše izkušnje in prepričanja povezana z njimi. Potlačili smo strah, kridvo, manjvrednost, zato, da ne bi kdo videl, da smo tudi to. Zamaskirali smo sami sebe in mislili, da če damo strahu masko nasmeha, le tega ne bo več. Vendar to ne gre tako.
Nekaj časa nam je lepo uspevalo prekrivati paleto čustev, ki jo nosimo s seboj. Nekoč, pa je napočil dan, ko nam je ta čustva začela kazati naša okolica. Nič več iskrenih nasmehov, prijaznih šefov in nežnih partnerjev. Izigranost, razočaranja in bolečina v srcu so postale naše prijateljice. Bolj, ko smo se jezili na vse situacije, vedno več le teh, je bilo v naših življenjih. Nato je prišla še bolezen. In mi? V krču od vsega skupaj se dotaknemo dna. Takrat pa imamo samo dve možnosti. Ali bomo potonili? Ali se bomo močno odrinili od dna in zablesteli?
To je trenutek, ko prevzamemo odgovornost za svoje Življenje. To je trenutek, ko pogledamo v tisti podzavestni svet, ki ga tako skrbno skrivamo. Poiščemo čustva in prepričanja, ki so nam pokazala tako kruto sliko. Jih sprejmemo, se jim zahvalimo in jih spustimo......
Tako se zaključi obdobje stiske, laži, trpljenja. Natsopi Življenje polno miru, avantur, veselja in hvaležnosti. Ko prevzamemo odgovornost zase in za svoj svet znotraj nas, se začne pravljica.
inspiracije