Moja najtemnejša senca se je prebudila. Kakor tatica se je prikradla v vse kotičke moje Biti, ter jo prerašča kakor nadležen bršljan.
Nemo opazujem in preprosto ne storim ničesar. Ne bojujem se, ne trgam korenin, ne zanikujem.
Samo na tak način bom lahko spoznala, kaj je onkraj tančice, temačne sence, ki z vso svojo silo prevzema moje krmilo.
Le kaj mi je drugega storiti, kot globoko zajeti zrak, zajezditi svojo lastno senco, zaupati in se potopiti v strašljivo brezno.
Morda me bo pripeljala na kraj, kjer Tema poljublja Svetlobo.
Morda?
Morda pa tja, kjer moj oprijemljivi ego nima vstopa,
morda tja, kjer se te dotakne neubesedljivo.
Morda?
inspiracije