Moja najtemnejÅ”a senca se je prebudila.Ā Kakor tatica se je prikradla v vse kotiÄke moje Biti,Ā ter jo preraÅ”Äa kakor nadležen brÅ”ljan.
Nemo opazujem in preprosto ne storim niÄesar.Ā Ne bojujem se,Ā ne trgam korenin,Ā ne zanikujem.
Samo na tak naÄin bom lahko spoznala, kaj je onkraj tanÄice, temaÄne sence,Ā ki z vso svojo silo prevzema moje krmilo.
Le kaj mi je drugega storiti,Ā kot globoko zajeti zrak,Ā zajezditi svojo lastno senco,Ā zaupati in se potopiti v straÅ”ljivo brezno.
Morda me bo pripeljala na kraj, kjer Tema poljublja Svetlobo.
Morda?
Morda pa tja, kjer moj oprijemljivi ego nima vstopa,
morda tja, kjer se te dotakne neubesedljivo.
Morda?