Življenje je TAXI

piše: Tomaž M.

16. oktober 2018 479 ogledov

vir slike: Tinkara M.

S poglobljenim razmišljanjem - kontemplacijo se lažje srečamo z odgovori na večna vprašanja človeštva:

Kdo sem?
Od kod prihajam?
Kakšen je namen mojega življenja?
Kam grem?
Sem še na svoji poti? Je moja pot resnično prava?
Kaj vse mi prinaša, odnaša življenje?
Kdo so akterji mojega ponotranjenega življenja in kakšne so njihove vloge?
Kdo me spremlja na poti, me ta podpira ali me ovira?
Kaj lahko jaz prispevam za kvalitetno skupno pot?
...

Mnogo je teh vprašanj, ki se nam sicer zdijo na prvi pogled samoumevna, pa vendar niso in bolj ko smo odmaknjeni s svoje prave življenjske poti, bolj so nam ta vprašanja odvečna, samoumevna ter se nam upirajo. Enostavno nočemo prizadeti svojega ponosa na vse naše veličastne korake prehojene izven naše prave poti.

V vsakodnevni tekmi s časom, neprestani borbi za preživetje, za materialne dobrine, želji po udobju, smo ljudje nekako izgubili orientacijo na svoji pravi življenjski poti, zanemarjamo naše dejansko poslanstvo pri tem pa si raje ustvarimo bolj oprijemljive materialne cilje, všečno poslanstvo in raje uživamo ob virtualnih sprotnih zadovoljstvih. Da bi ob tem lahko sami sebi dokazovali svojo pravo naravnanost in odličnost, se pogosto oziramo okoli sebe, iščemo napake v drugih ljudeh in kadar tam napak ne vidimo, si jih enostavno omislimo ter omišljeno celo očitamo ali kritiziramo.

V takem kaotičnem življenju, brez pravih usmeritev in ciljev se nam ponavadi na neki kritični točki zalomi, npr. nenadna huda bolezen, nepojasnjene težave v medsebojnih odnosih, ... . Takrat pa se je vredno zaustaviti, izstopiti iz znanega kaotičnega a vendar udobnega predela in se poglobiti v nam neznano pa vseskozi najbližje področje znotraj sebe, znotraj svoje družine ali znotraj nekega drugega težavnega odnosa. Tam je naš dom, naša moč in naša svoboda.

Lahko sicer zamahnemo z roko in si rečemo sem imel-a pač smolo ali ob ponavljanju podobnih težav, jaz imam pa res neprestano smolo z zdravjem, ljubljenimi, ... ter nadaljujemo s starim dobro poznanem "udobjem". Življenje ponovno steče nekaterim gladko, spet jo drugim močno zagode, nekaterim se to celo pokaže na zelo grob način, nekateri pa življenja dejansko ne živijo več ali pa živijo življenje drugih.

Ko se enkrat le odločimo in imamo močno voljo za potovanje v neznani pa čeprav nam najbližji kraj, smo bližje svojem življenju na lastni poti, kjer je dosti prostora tudi za enakopravne sopotnike, kakršne si res zaslužimo in obratno oni nas.

Potovanje v našo notranjost

Pri potovanju vase in za vzpostavitev povezave s seboj je najbolj učinkovita in uspešna meditacija. Meditacij je znanih mnogo vrst, ki se v grobem delijo na statične (v mirovanju) in dinamične (ob gibanju). Ena izmed odličnih statičnih meditacij je tudi poglobljeno razmišljanje ali kontemplacija. Kontemplacija se nam pogosto pojavi celo spontano, ko nas sredi pozornosti na nekaj, naše misli odnesejo drugam.

Zato je kontemplacija najbolj priročna za začetek raziskovanja sebe, saj jo lahko pričnemo uporabljati takoj in brez posebnega vodstva oz. predznanja. Za bolj intenzivno spoznanje s svojim bistvom poleg redne kontemplacije, ne bo odveč tudi udeležba na meditacijski delavnici, tečaju ali na vodenih meditacijah.

Kontemplacijo lahko tudi odlično začinimo z uporabo mandal ali z ostalimi umetniškimi deli, ki jih izdelamo sami in ne glede na svoje umetniške sposobnosti, so primernejše naše umetnine

S hvaležnostjo se sedaj udobno namestimo v svoj TAXI in se podajmo na zanimivo pot

Pred kontemplacijo si vedno izberemo nam zanimivo življenjsko vprašanje. Ker večinoma kontempliramo o neoprijemljivih dejstvih, si je dobro zamisliti vzporedno tudi dejstva iz oprijemljivega sveta - prispodobe, saj jih lahko primerjamo in ob tem lažje dojamemo bistvo.

V nekaterih uspešnejših primerih kontemplacije, se nam ob posrečeni izbiri prispodob, lahko pojavijo prijetni čustveni odzivi kot so smeh, ganjenost, jok. Taki odzivi nam v glavnem kažejo, da smo določeno vprašanje vzorno obdelali, si odgovore dobro vtisnili v spomin in jih bomo ob kasnejših miselnih prebliskih zlahka nadgrajevali.

Redkeje pa se nam lahko pojavijo jeza, strah, sovraštvo. Ti odzivi kažejo, da določene situacije ne moremo sprejeti ali je ne razumemo. Pri tem je najprimernejše, če to zmoremo:

sprejemanje sebe in drugih,
odpuščanje sebi in drugim
hvaležnost za vse naučeno - (pot k spravi).

Tudi to bomo lažje razumeli in opravili skozi prispodobe. Kadar nam pa to enostavno ne gre, ni odveč poiskati ustrezno pomoč, lahko bo zadostoval že razbremenilni pogovor z empatično pozitivno naravnano osebo.

Zakaj ravno TAXI?

Ob priliki, ko sem hčerki želel objasniti svoje razmišljanje o življenju in kdo vse menim, da so naši ponotranjeni akterji v življenju, sem si enostavno zamislil prispodobo, kjer vlogo našega življenja prevzame zaseden taxi. Ko sem razdelil tudi preostale vloge, sta se zanimivi potovanji pričeli z obilico humornih pripetljajev in tudi resnih življenjskih izzivov na cesti. Najini potovanji se takrat nista zaključili, še vedno lahko potujeva vsak zase in tudi skupaj. Tinkara pa je kasneje tudi prispevala ilustracijo za ta prispevek.

Kontemplacija kdaj, s kom in kaj razmišljati?

Nič ni dobro početi na silo in tudi za kontemplacijo tako drži. Najbolje bo, če si izberemo tak čas, ko nas nihče ne bo zmotil. Verjetno bo najprimernejši jutranji čas, ko se zbudimo in to združimo z dnevnim planom. Lahko tudi sredi dne med raznimi opravili, ko se lahko le bežno dotaknemo neke pomembne misli, jo delno popravimo ali dopolnimo in nadaljujemo z našim delom.

Pred spanjem pa so bolj primerne druge meditacije, kjer se poleg telesa umirijo tudi naše misli in skozi bežno inventuro dne počasi preidemo v alfa ali theta – meditativno stanje, kar nam bo omogočilo, da lažje in globje zaspimo.

Kontemplacijo največkrat opravimo sami. Zelo koristno jo pa lahko opravimo tudi skupaj z ljudmi s katerimi imamo skupne in tesno povezane interese. Znotraj družine je še kako dobrodošla, vendar pod pogojem, da se družinski člani medsebojno spoštujejo in dopolnjujejo. Kjer ni medsebojnega spoštovanja, kjer vlada tekmovalnost, je nemogoče konstruktivno razmišljati. V takih okoliščinah, je dobro najprej vzpostaviti osnovne temelje za zdrav dialog.

Za kontemplacijo si je dobro izbrati temo, ki nas že dlje časa privlači in smo si že izgradili nekaj ogrodja v svojih mislih. Sicer so pa vprašanja, ki so navedena na začetku prispevka, lahko primerna tema za dlje časa. Spodaj pa je tudi primer TAXI, katerega si lahko vsak po svoje prilagodi glede na svoje ideološko prepričanje. Če npr. kdo meni, da nima duše, to lahko mirno nadomesti s tistim kar misli da ima, če se nekomu zdi neumestna prispodoba s taxijem, si lahko omisli svojo, samo naj to ne bo bojno polje, sodna dvorana, mrliška vežica... ali pa tudi, življenje je vaše izkoristite ga, le na pravice drugih bodite obzirni in hodite le po svoji poti, živite svoje življenje.

Kontemplacija je možganski trening in ob ostalih koristih tudi dobrodejno vpliva na naše zdravje.

Ob rednem poglobljenem razmišljanju se nam občutno zmanjša možnost zgodnje demence in je odlična vadba za izboljšanje spomina.