Tap, tap, tap, tap ... slišim glas težkih korakov. Zvenelo je, kot da bi nekdo po taktu prestavljal klado. Seveda sem dvignila pogled od knjige in vidim damo (z neverjetno visoko polno peto, da je njen nart bil neverjeno izbočen), ob moškem. Odpravljala sta se v cerkev. Verjetno sedmina ali osmina.
Pogledam žensko od nog do glave, ker je s težo nerodno postavljala nogo pred nogo. Kot bi opazovala pri hoji konja, ki ima poškodbo kolka in se v bolečini zvije hrbtenica. Kar čutila sem bolečino desnega kolka in bolečino v vratnih vretencih ob zvoku njenih korakov in ob pogledu nanjo, ko je odhajala mimo mene in izginila skozi vrata.
Verjamem, da bi ta slika vsakogar drugače asocirala. Meni se je zasmililo njeno telo. Morda ji v cerkvi telo odpusti.
Naj vam služi. Hvala.
Z Ljubeznijo in Hvaležnostjo <3
sl. simbolična iz net
inspiracije