Pogosto razmišljam. Preveč. Pa saj vsi to počnemo. In skozi te moje misli, se pojavljajo hipna sporočila, ki jih prej nisem opazila, a so bila ves čas na dosegu. Bila sem gluha, slepa, nema, brez občutkov za vse možnosti in priložnosti. Bila sem imuna za vse koščke mozaika, ki so se mi sestavljali pred očmi in na dosege rok. Venomer sem mislila, da se moram zelo mučiti za vsako stvar, da si jo zaslužim in še poleg tega me je spremljal občutek krivde, da sem premalo naredila. Ničesar ni bilo dovolj dobro in vse je moralo biti tako zelo težko in zakomplicirano. In zdaj ... je vse drugače. Vsaj drugače kot poprej
Le nekaj sporočilc lahko omenim, en delček poti na sprehodu. Vsebino razmišljanja lahko spustim, saj so že sama sporočila dovolj zgovorna.
O nečem razmišljam nakar mi pozornost zbudi stavek: "Do you believe ..." (ja, zanimivo, v tujem jeziku ... to se mi dogaja ves čas, saj me očitno opominja, da je del sporočila, ki ima veliko vlogo v temi o kateri sem razmišljala - tuji jeziki), obrnem glavo in zagledam napis z velikimi črkami ... ki ga ni moč spregledati, še manj ignorirati ... in še nekaj drobnih sporočilc povezanih za dano temo, na katero sem potrebovala odgovor. In ga prejela. Sporočilo pa je: Da moram zaupati, verjeti, ker recept za vse imam sama in da naj bom pripravljena na prijetna presenečenja, odprta zanje. To pove, naj se nehamo omejevati, si postavljati meje koliko in kaj si zaslužimo. In čemu si nekaj želeti, če potem dvomimo, da bomo to prejeli, če dvomimo, da si to res zaslužimo. Imamo možnost svobodne izbire in odločitev, a se ves čas omejujemo, si postavljamo meje, gradimo zidove, počnemo vse, da si otežimo hiter dosežek cilja.
Premislimo kaj si želimo. Kaj si resnično želimo, prav iz dna srca, ampak ... pazimo, kajti to se nam lahko uresniči. Zatorej ... bodimo pozorni kaj si želimo, saj ni nujno, da je vedno dobro za nas. ;)
Naslednje sporočilo "You make me to Sun again" ob razmišljanju druge teme. In vsaka tema mi nekje v zakulisju sporoča, da se nekje v podzavesti še vedno tihotapi g. Dvom. Ob vsem tem pa rastemo, se učimo, padamo, se vzpenjamo, ... Smo mi, smo edinstveni, najboljši, unikatni in gremo naprej, korak po korak, stopničko po stopničko.
Sporočila niso zadnja, niti edina. Tudi učenja in rast se nadaljuje.
Z Ljubeznijo in Hvaležnostjo ♥
Natka
inspiracije