Misel: »Ne vem, kdo sem.«
Začetek: »Pridi in poglej, tukaj je vse jasno. Kdo čaka?«
Misel: »Pa saj delam, saj hodim pa se ne premaknem nikamor, če je pa vse tako težko. Ne vem, kdo čaka.«
Začetek: »Kar pogumno, si že tu. Kaj vidiš povsod? Kaj je lahko izgovoriti? Kdo je inteligenca?«
Misel: Vidim lepoto. Lahko je izgovoriti »vem«. Inteligenca sem jaz, misel.«
Začetek: Vem, ne vem, vem, ne vem, vem, ne vem, vem, ne vem, vem....
Kar prepusti se, tukaj je vse Eno. Ooooo, že omamno diši vsesprejemajoča hrana. Kaj narediš z njo?«
Misel: »Okusim.«