Misel: »Uf, morala bi tole, ampak zdaj nimam časa. Res neumno od mene, da si to spet puščam. Ko bi le imela dovolj časa?«
Začetek: »Tukaj je časa vedno točno toliko. Kaj je pametnost časa?«
Misel: »Nikoli ga ne zmanjka. Torej, čas imam vedno.«
Začetek: » Nimaš časa, imaš čas, nimaš časa, imaš čas, nimaš časa, imaš čas....
V čem je čudovitost oblike časa?«
Misel: »Teče v neskočnost. Sem potem v neskočnosti?«
Začetek: »Neskončnost je tu.«