Verjetno smo že vsi slišali za rek: "Vse je za nekaj dobro." Verjetno pa so tudi vas že mnogi (celo duhovni učitelji) prepričevali, da obstajajo "negativna" in "pozitivna" čustva. Zaradi napačne interpretacije oz. razumevanja sta obe trditvi naredili ljudem ogromno škode. Poglejmo, zakaj.
Človek je po svoji naravi bitje dvojnosti, zato je vsak od nas neponovljiva kombinacija dobrega in zla, boga in hudiča, življenja in smrti. Ker gre za dve diametralno nasprotni sili v človeku, je logično, da je tisto, KAR JE DOBRO ZA ŽIVLJENJE, SLABO ZA SMRT IN KAR JE DOBRO ZA SMRT, JE SLABO ZA ŽIVLJENJE. Kljub temu, da nas torej mnogi (tudi duhovni učitelji) prepričujejo, da je vse, kar obstaja, za nekaj dobro, bi se v resnici morali vprašati, ALI JE NEKAJ DOBRO ZA ŽIVLJENJE ALI ZA SMRT. Pojasnimo zapisano na primeru bolezni. Ali kdo od vas res ljubi svojo bolezen? Seveda ne! V resnici LJUBITE SVOJE ZDRAVJE, ker pa je vaše zdravje diametralno nasprotje bolezni, svojo bolezen dejansko SOVRAŽITE. Čeprav jo morate sprejeti, saj nihče drug kot vi ne more nositi vaših bremen in popravljati vaših napak, vas prav sovraštvo do vaše bolezni motivira, da naredite vse, da bi jo premagali. Nasprotno pa vas ljubezen oz. sprejemanje bolezni demotivira, da bi našli rešitev in ozdraveli. Na tem primeru jasno vidimo, da je Z VIDIKA VAŠEGA ŽIVLJENJA SOVRAŠTVO DO BOLEZNI DEJANSKO DOBRO, SPRIJAZNJENJE OZ. LJUBEZEN DO BOLEZNI PA SLABO.
Največja napaka, ki jo ljudje delamo, govorim tudi iz lastnih izkušenj, je ta, DA SI LAŽEMO. Ker je družba razdelila čustva na "pozitivna" (zaželjena) in "negativna" (nezaželjena) , smo se naučili izražati le "pozitivne" občutke, "negativne" pa prikrivati. Ker pa je življenje hočeš nočeš splet enih in drugih, se na ta način vedno bolj oddaljujemo od resnice in od svojega pravega jaz-a. Postajamo roboti, ki svoja življenja v resnici IGRAMO, namesto da bi jih ŽIVELI. Da bi bili všečni sebi in drugim, svoja "negativna" občutja zanikamo in prikrivamo celo sami sebi, kar je škodljivo in nevarno, saj jih s tem ne razrešujemo, ampak jih le (po)tlačimo v svojo podzavest. Tam pa "živijo" naprej in nam slej ko prej začnejo na različne načine škodovati. Zato je resnično pomembno, DA NE LAŽEMO SEBI! Če nas je torej česa strah, če smo jezni ali žalostni, ali pa kaj sovražimo, se vprašajmo, ZAKAJ je temu tako, potem pa najdimo način (ventil), da to energijo NEŠKODLJIVO IZRAZIMO. V nasprotnem primeru naša nepredelana "negativna" čustva (strah, žalost, jeza, sovraštvo, ...) ne bodo izginila, ampak se bodo kopičila in slej ko prej rezultirala v agresiji ali apatiji, v različnih boleznih, pa celo v samomorih in umorih. Torej prav v tistih deviacijah, ki smo jih družba in mi sami pravzaprav želeli preprečiti. Za naše zdravje in za zdravje družbe, v kateri živimo, je zato NUJNO POTREBNO, da tudi svoje "negativne" občutke pravočasno prepoznamo in na primeren način IZŽIVIMO(!). Bodite torej veseli, kadar ste veseli in žalostni, kadar ste žalostni. Smejte se, ko ste veseli in jokajte, ko ste žalostni. Najdite ustrezne ventile za SPROTNO IN NEŠKODLJIVO IZRAŽANJE VSEH (!) svojih čustev in občutkov, saj NEGATIVNIH ČUSTEV IN OBČUTKOV V RESNICI NI, OBSTAJA LE NEGATIVNO (NAPAČNO) RAZUMEVANJE IN RAVNANJE Z NJIMI. Ki pa ima lahko tragične in celo usodne posledice.
Odlomek iz pesmi: Marisa El Rosa: NOVA ZAPOVED
Laži ne sebi,
človek, o ti,
kajti vsaka laž tebi
na koncu le škodi.
inspiracije