Odkar pomnim zase, doživljam jasnovidne in druge nadčutne vpoglede, že od malih nog pa se zavedam, da sem po duši raziskovalka. Zanimanje za duhovnost in za svet, ki ni viden, mi je bilo položeno v zibko. Ves čas sem imela tudi občutek, da imam v življenju pomembno nalogo. A šele skozi dogodke v svojem življenju, ki so se sestavljali kot mozaik, sem postopoma doumela svoje poslanstvo.
Kot otrok sem živela v družini, v kateri je bil eden od staršev alkoholik, drugi pa se je po razvezi ponovno poročil, pri čemer me je njegov novi partner dobesedno sovražil. Da bi temu ubežala, sem že zelo zgodaj odkrila duhovni svet in se pogosto zatekala vanj, saj sem se v njem počutila varno. Kljub težkim razmeram, v katerih sem odraščala, svojih staršev nikoli nisem sovražila. Vseskozi sem namreč čutila, da so preizkušnje, ki sem jim bila izpostavljena že v najnežnejših letih, potrebne za mojo duhovno rast. Učenje mi na srečo ni delalo težav in tako sem osnovno in srednjo šolo opravila z odliko, nato pa končala tudi fakulteto. Potem pa se je moje duhovno zorenje intenziviralo. Žal na način, ki sem ga najmanj pričakovala in si ga želela. Za rakom sem namreč drugega za drugim izgubila kar štiri svoje najdražje in občutek nemoči ob njihovih boleznih in trpljenju ter nato doživljanje njihovih smrti je bilo zame, ki sem že po naravi zelo senzibilna oseba, gotovo nekaj najtežjega, kar se mi je zgodilo v življenju. Z 'odhodom' vsakega izmed njih je z njim odšel tudi del mene in ob izgubi zadnjega med njimi sem bila psihično in fizično že tako izčrpana in obupana, da sem pomislila tudi na samomor, saj v svojem življenju nisem videla več nobenega smisla.
Potem pa sem doživela vizijo, v kateri mi je eden od mojih ljubih povedal, da so ujeti v smrti, in me prosil, naj jim pomagam. Čeprav nisem vedela, kako naj bi to storila, sem njihovo prošnjo vzela zelo resno. Zanje sem bila pripravljena narediti vse, prav tako pa sem se tudi zavedala, da so mi vsa moja videnja že dotlej prinašala pomembna sporočila. In tako sem misel na samomor takrat odrinila in svoje življenje kljub neznosni bolečini nadaljevala. Je pa Smrt, ki sem jo že prej sovražila iz dna duše in iz dna srca, saj mi je vzela vse, ki so mi v življenju pomenili največ, od tedaj postala moja največja sovražnica. Prav nič me niso potolažile številne knjige o posmrtnem življenju, ki sem jih prebrala po 'odhodu' svojih najdražjih. Niso me prepričale. Nisem razumela, zakaj jim nisem mogla pomagati, saj sem si to vendar srčno želela in sem naredila vse, kar sem takrat vedela in znala, da bi jih rešila, kljub temu pa so se izgube vrstile kot po tekočem traku. Vedela sem, da ne bom našla miru, dokler ne najdem meni razumljive razlage za to, da se je ista zgodba znova in znova ponavljala, še zlasti potem, ko sem tudi sama hudo zbolela, zdravniki pa kljub številnim preiskavam niso našli razlage, kaj je z mano narobe. Obupana sem se takrat odločila vzeti stvari v svoje roke in odgovor najti sama. V sebi. Tako sem nekega dne imela vizijo, v kateri sem iz svoje glave potegnila CD in ga zamenjala z novim. Ker sem vedela, da moja videnja niso naključna in da mi vedno prinašajo odgovor na zastavljeno vprašanje, sem analizirala namig svoje podzavesti in s pomočjo svojih duhovnih vodnikov prišla do spoznanja, ki je za vedno spremenilo moj pogled na življenje in smrt ter na večno življenje.
Program, ki nas vodi v pogubo
Verjetno ne bom povedala ničesar novega, če rečem, da smo vsi (in vsak od nas) bitja dvojnosti in nasprotij. V sebi nosimo tako Dobro, Boga, Življenje kot tudi Zlo, Vraga, Smrt. Če se izrazimo v računalniškem jeziku in Življenje (=Dobro, Boga) označimo z 1, Smrt (=Zlo, Vraga) kot njegovo nasprotje pa z -1, vsi v sebi nosimo program: 1 -1. Ta po analogiji z računalništvom v nas samodejno stalno (po)ustvarja tako Življenje kot tudi Smrt. In medtem ko Življenje v nas niha na zelo visoki frekvenci in nas vodi v življenje, Smrt deluje ravno nasprotno. Tako v nas, če se tega zavedamo ali ne, stalno poteka boj med dvema nasprotujočima si silama, vsakršen boj s Smrtjo v okviru programa, ki jo samodejno vedno znova ustvarja, pa je Sizifovo delo, vnaprej obsojeno na neuspeh. V sistemu s takim programom ni vprašanje, ALI bo do izničenja sistema, v tem primeru nas samih, prišlo, ampak je od velikosti in moči Življenja in od velikosti in moči Smrti v nas odvisno le, KDAJ in KAKO se bo to zgodilo. V sistemu, v katerem živita dve diametralno nasprotni sili, je izničenje sistema, v tem primeru nas samih, torej neizogibno.
Pomagajmo si ponazoriti to dejstvo s preprosto matematično formulo. Če v sistemu živita dve nasprotujoči si sili, označimo ju: Življenje z 1 in Smrt z -1, je rezultat neizogibno izničenje sistema, v tem primeru nas samih.
1 + (-1) = 1 - 1 = 0 Življenje + Smrt = izničenje sistema (nas samih) oz.
-1 + 1 = 0 Smrt + Življenje = izničenje sistema (nas samih)
Novi program delovanja
Smrt, ki se je sčasoma manifestirala v vse številnejših oblikah (variacijah) in na najrazličnejše načine, torej ni in ne more biti nikakršna 'prijateljica' Življenja, prav tako pa tudi ne njegov 'normalni' sestavni del, ampak je v resnici njegova največja in izvirna napaka, njegovo diametralno nasprotje, ki ga vodi v pogubo, in je v programu 1 -1 nikakor ni mogoče premagati.
Ob tem dognanju sem doumela, zakaj se je tudi meni, ne glede na to, kaj sem naredila, stalno ponavljala ista zgodba, zakaj sem torej kot po tekočem traku izgubljala svoje najdražje in nato še sama hudo zbolela. Ker Smrti v okviru programa 1 -1, v katerem jo je program sam vedno znova samodejno ustvarjal, nisem mogla izničiti. Spoznala sem, da napaka torej izhaja iz programa mojega delovanja in da je edina pot, če se želim uspešno in trajno znebiti Smrti, novi program delovanja, v katerem je (več) ne bo. Tako sem, namesto da bi še naprej pristajala na to, da v meni živita Življenje in Smrt, sama sebi postavila novo zahtevo. Da v meni živi samo Življenje in Nič Smrti. S tem sem zavestno, vede in hote ustvarila program: Življenje in Nič Smrti, program 1 0.
In takrat je v mojem življenju prišlo do popolnega preobrata. Medtem ko je program 1 -1, ne glede na to, da sem se proti njej borila, v meni VEDNO ZNOVA SAMODEJNO USTVARJAL TUDI SMRT in me neizbežno vodil v izničenje, program 1 0, ki Smrti v meni ne 'dovoli', nasprotno VES ČAS SAMODEJNO POPRAVLJA MOJE NAPAKE, ki so moja Smrt tako, da me nanje opozarja in me dobesedno 'prisiljuje', da jih izničujem. Tako pa v meni vseskozi živi samo Življenje.
Če ponazorimo zapisano z obrazcem in označimo spet Življenje z 1, Smrt pa z -1, je formula videti takole:
1 + (-(-1)) = 1 + 1 = 1
Življenje + smrt (izničenje) Smrti = Življenje + Življenje = Življenje na vedno višjem nivoju = Življenje v večnost = Večno Življenje (= Večno Dobro, Večni Bog)
Po programu 1 0 torej v nas stalno živi samo Življenje, in ker v nas ni sile, ki bi nas vodila v pogubo (Smrti), to ni le program, ki nam vrača življenje, ampak je tudi formula za Večno Življenje.
(Bo)ste sami sebi odrešenik ali rabelj?
VSI (IN VSAK OD NAS) IZVORNO NOSIMO V SEBI PROGRAM 1 -1 IN S TEM NAVODILO SAMIM SEBI ZA LASTNO IZNIČENJE. A KAKOR SMO SE ODLOČILI OZ. PRISTALI NA TO, DA DAJEMO ŽIVLJENJE PROGRAMU, KI NAS DEJANSKO VODI V POGUBO IN PO KATEREM SMO SAMI SEBI PRAVZAPRAV RABELJ, SE LAHKO TUDI ODLOČIMO, DA BOMO ŽIVLJENJE DAJALI PROGRAMU, KI NAS VODI V VEČNO ŽIVLJENJE IN TAKO POSTANEMO SAMI SVOJ ODREŠENIK. Vendar pa ta odločitev s sabo prinaša tudi obveznosti in odgovornosti, zato jo lahko sprejme le vsak sam.
Vsi, ki se boste odločili za novi program 1 0, boste morali namreč ta svoj sklep nenehno potrjevati, saj boste v nasprotnem primeru 'padli' nazaj v program 1 -1, ki vodi v izničenje. Prav tako se boste morali oborožiti z veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti, saj je prepoznavanje in popravljanje okostenelih vzorcev lahko težko in dolgotrajno, novi program 1 0 pa vas bo ne glede na to 'prisiljeval', da boste spoznavali in izničevali napake, ki so se doslej nakopičile v vas in so vaša Smrt, prav tako pa bo od vas 'zahteval', da jih predvidevate, preprečujete in jih ne ponavljate. Popravljanje napak bo potekalo po triažnem principu, zato boste najprej spoznali in korigirali tisto, ki vam je najbolj stregla po življenju, nato pa vse preostale. Pri tem boste neizbežno morali sanirati tudi 'grehe' svojih prednikov, saj so njihove hibe zaradi genetike tudi vaše. Vaša podzavest bo komunicirala z vami v vam razumljivem jeziku in na vam razumljiv način, poskrbela pa bo tudi za ustrezne okoliščine in 'orodja', ki jih boste potrebovali, da boste napake popravili, zato je bojazen, da ne bi razumeli, kaj morate storiti, odveč. Prav tako pa novi program (Večno Življenje, Večno Dobro, Večni Bog) tudi ne bo obupal nad vami, če le vi ne boste nad njim. In če ne boste, se bo vaše življenje popolnoma spremenilo, saj se boste s tem, ko boste izničevali svoje 'grehe', ki vas zaradi svoje 'narave' neizogibno zadržujejo v dimenziji smrti, postopoma 'dvigovali' na novo raven, v dimenzijo (večnega) življenja.
Življenje po novem programu 1 0
Program 1 0 od nas torej zahteva stalno delo na sebi. A iz lastnih izkušenj lahko povem, da se to delo splača. Odkar namreč sama živim po novem programu, se je moje življenje popolnoma spremenilo. Čeprav je bila pot, ki sem jo morala prehoditi, da sem prišla do velikega življenjskega spoznanja, težka in trnova in so ostale brazgotine, ki me vsak dan spominjajo (in opominjajo) nanjo, je bilo moje trpljenje in trpljenje mojih najdražjih s tem spoznanjem osmišljeno, zato so se rane počasi zacelile in bolečina se je postopoma umirila. Ker sem doslej prepoznala in popravila že kar nekaj svojih napak, hkrati pa se trudim, da jih predvidevam, preprečujem in ne ponavljam, se je moje zdravje izboljšalo, volja do življenja se je vrnila in vstopila sem v popolnoma novo dimenzijo bivanja. Medtem ko me je prej ne glede na to, kaj sem naredila, nekaj vztrajno vleklo navzdol, v smrt, me zdaj vse vodi navzgor, v življenje. Medtem ko sem bila prej magnet za slabo, za smrt, sem zdaj postala magnet za dobro, za življenje. In medtem ko mi je prej šlo vse narobe in mi je življenje vedno bolj uhajalo iz rok, me zdaj le-to nenehno razveseljuje s svojimi darovi. Uresničujejo se besede moje mamice, ki mi je davno tega dejala, da bom nekoč še zelo srečna. Uresničuje pa se tudi moje videnje, v katerem se je črna knjiga zaprla in samodejno sežgala, hkrati pa se je odprla nova, zlata knjiga z zlatimi črkami v njej.
Moje ime je Marisa El Rosa. Več o mojem življenju ter o jasnovidnih in drugih nadčutnih zaznavah lahko preberete v moji knjigi z naslovom ZAPISANO V DUŠI JE MOJI.
O svojem življenjskem spoznanju, o resnici o večnem življenju, pa govorim v svoji knjigi z naslovom RESNICA O VEČNEM ŽIVLJENJU, Izvir spregovori, in v članku Večno življenje – mit ali resnica?
Knjigi sta na voljo v knjižnicah po Sloveniji, najdete ju na spletni strani www.publish-in.eu , v tiskani obliki pa ju lahko naročite na naslovu ZALOŽBA STELLA, Šmarješke Toplice 141, Šmarješke Toplice; tel. št.: 07 30 73 940, e-poštni naslov stella.zalozba@gmail.com.
inspiracije