Kdo se še ni srečal z demenco? Marsikdo med nami, kajne? Z možem sva po tastovi smrti prevzela skrb za mojo taščo in prav gotovo nisva bila pripravljena na to, kar naju je čakalo. Demenca žal popolnoma spremeni osebnost dragega človeka.
Demenca, ta kruta bolezen, ki oropa človeka vsega dostojanstva, je žal udarila tudi v naši družini. Ko sem pred leti spoznala svojo taščo, jo je že trdo držala v svojih krempljih. Urejena gospa, skrbno oblečena in naličena, frizura za njena visoka leta zelo moderna in lepa. Na prvi pogled popolna dama, ko pa se nekaj časa pogovarjaš z njo, hitro ugotoviš, kako težko išče posamezne besede, ponavlja vedno iste stavke in te že petič vpraša, ali je zunaj mraz.
Demenca in svojci
Starša mojega moža sta skupaj preživela dolgih 63 let, lani je tast v 93. letu umrl in mislili smo, da se tašča ne bo nikoli več pobrala. Demenca jo je vse bolj potiskala v svoj svet, izguba dolgoletnega spremljevalca jo je popolnoma strla. Ko smo očeta pokopali, se je začela skrb za mamo. Zelo nas je skrbelo, da ne bo prebolela smrti moža. Vse nas je presenetila, ko se je začela hitro postavljati na noge, demenca ni več tako kruto napredovala in preživeli smo leto dni brez večjih pretresov.
Zelo pomembno je, da se bolnik z demenco zadržuje v znanem okolju, vsaka sprememba ga prestraši in počuti se ogroženo. Vsekakor pa se mora veliko gibati, in če je možno, mora vsak dan vsaj na sprehod.
Tašča gre najraje na pokopališče prižgat svečko in malo posedet ob grobu moža. Poleti je sama nabirala velike šopke travniškega cvetja in jih urejala v vaze na grobu.
Demenca povzroča spremembo osebnosti
Skrb za bolnika z demenco je težka in stresna. Svojce najbolj prizadene sprememba osebnosti na čustveni in mentalni ravni. Spomini se vse pogosteje vračajo v otroška leta, svoje otroke zamenjuje za svoje brate in sestre, sina zamenja za svojega moža.
Pride pa trenutek, ki je najbolj boleč. Nekega dne oseba z demenco ne prepozna več svojih najdražjih, in to so žalostni in boleči trenutki za vse. Takrat se večina družin odloči in da svojega dragega v dom, to pa je za bolnika z demenco še dodaten šok, saj ga umaknejo iz znanega in domačega okolja. Žal veliko starostnikov z demenco v oskrbovanih domovih kljub dobri oskrbi ne živi dolgo.
Kaj potem narediti?
Otroci, ki skrbijo za svoje postarane starše, so navadno zaposleni s svojimi družinami in svojimi skrbmi. Pomoč na domu je draga in bolnik navadno zavrača prisotnost tujih ljudi. V Sloveniji deluje neprofitna organizacija Spominčica, kjer lahko dobite pomembne informacije in nasvete, kako skrbeti za osebo z demenco. Več si lahko ogledate na njihovi spletni strani.
Demenca v Sloveniji – epidemija čez 20 let?
V Sloveniji živi več kot 32.000 bolnikov z demenco, za vse te ljudi pa je po zadnjih podatkih usposobljenih dvajset zdravnikov. To je vsekakor alarmantno stanje, saj vse več ljudi doživi visoko starost in v naslednjih dvajsetih letih bo pri nas verjetno izbruhnila epidemija demence.
Kje pa so vsi ti bolniki z demenco?
To se vse pogosteje sprašujem, saj mi ni popolnoma jasno, kam dajo ljudje vse te starostnike, ko zbolijo za demenco. V mestu jih ne srečujem, ne v trgovinah, ne na različnih prireditvah, tudi po parkih in restavracijah se ne zadržujejo. Kje je 32.000 ljudi?!
Samevajo po stanovanjih? So razpršeni po različnih domovih za starostnike? Kdo skrbi zanje in kako?
Vsa ta vprašanja me begajo, saj nihče ne govori javno o tem, nihče tej problematiki ne posveča posebne pozornosti. Pa bi morali. Tudi mi vsi se bomo postarali in res si nihče ne želi, da ga otroci strpajo v dom ali ga pustijo samevati v stanovanju.
inspiracije