Kar nekaj časa je minilo, da sem začela s tipkanjem svojega prvega bloga. Mislim si, da očitno nikoli ni prišel čas za to. Veliko preveč razmišljam. O vsem. O tem, kako hitro minevajo leta, kam me je življenje pripeljalo do zdaj. Veliko trpljenja in skrbi mi je prineslo. Sploh leta 2013, ko me je dalo na veliko preizkušnjo. Prebolevala sem raka na dojki. In trenutno lahko z zadovoljstvom rečem, da sem ga prebolela. Čeprav ni bilo lahko in še vedno hodim na onkološki inštitut. Operacije, kemoterapije in obsevanja. Tako sem bila slabotna na trenutke...Žal so mi morali eno dojko odstraniti. In to mi je močno načelo samozavest. Zaenkrat se še lovim in imam probleme s tem, da včasih niti sami sebi ne morem zaupati, kaj šele drugim. Ampak zares se trudim. Veliko prebiram knjige za osebni razvoj, ter se na ta način skušam postaviti na noge. Počasi bo pa že šlo navzgor...
Tudi vam vsem in vsakemu posebej želim zdravja, čeprav se sliši tako klišejsko. Želim vam tudi sonca v vašo dušo in vedite, da smo vsi eno.
Se beremo zopet kmalu...
inspiracije