Karantena..kjer sem OPAZOVALEC

Karantena, kjer postaneš OPAZOVALEC!
Bil je navaden dan karantene, ker sem itak poln "zajebancij", že kot velikokrat, hočem objaviti na FB pač neko smešno sliko, katera je bila po mnenju nekoga preveč sporna in dobim iz strani FB blokado profila 30dni..
Ok nemorem objavljat, nemorem všečkat, niti komentirat..lahko pa sem "opazovalec".
Res je.. Čisto sem se distanciral, od spleta..pa čez dva dni na sprehodu opazim znanega odvetnika iz moje ulice, ki ga večina ne mara, ker so mu po domače rečeno fauš, v resnici je pa človek zelo preprost in živa legenda.. Drugače bi verjetno po telefonu štrckal, kdo všečka moje objave, tako pa... Opazim ga, kako pride iz svoje hiše, ki je nam večini lahko "sanjska", odklene visoko kovano ograjo in pristopi k brezdomcu na klopi, ter ga ogovori če potrebuje kaj, če se pridruži na toplo v hišo na večerjo, ker je povabilo zavrnil sem ujel, da mu lahko tudi ven prinese hrano.. Seveda sva se pozdravila in sem šel naprej, ko sem se vračal pa ju ni bilo več, ampak sem prepričan, da so imeli skupno večerjo! Opazil sem,ne več samo uspešnega odvetnika, ampak SOČLOVEKA, ki mi je dal upanje in vero v tisto "OBSTAJAJO ŠE DOBRI LJUDJE". ..cel dan sem naslednji dan razmišljal prav tako o tem brezdomcu, Neda mi miru..razmišljam kako pomembna so sploh naša življenja v tem času virusa, ki nas ubija, če pa imamo živega, zdravega človeka, ki je država očitno že zdavnaj pozabila na njega..ne najdem razlage, razen obsojanja drugih - sam si je kriv, ziher noče delat itd.
Čez par dni.. V pogovoru s prijateljema pridemo do zaključka, da se en zelo dober znanec, več nič ne pelje z avtom mimo nas, ker vemo na žalost, da ima raka, ki mu je zelo napredoval..se sprašujemo kje je, ali je živ, potrebuje kaj..človek ki je situiran, obdan z nekim kreativnim življenjem, ki ga je ustvarjal leta, ima vse a hkrati nič, če sedaj nima tisto, kar najbolj potrebuje - ZDRAVJE, ki ga deli s sinom, z vnukom..javi se, da je v bolnišnici, slabo stanje, bolečine, nesme imeti obiskov, praktično revež, ki je prav tako ostal SAM, v postelji v tuji sobi, sobi kjer so mu štete ure ali dnevi..opaziš spet "LAHKO IMAŠ VSE A HKRATI SI REVEŽ, KI SO MU ŠTETI DNEVI, URE..minute! ŽALOSTNO!" ..in še tisti finiš opazovanja.. 
Se zbudim, prešnofam po FB, še vedno kot opazovalec..in za dobro jutro..
"Danes sem izgubila najboljšega prijatelja, učitelja, konja s katerim so se mi uresničile vse moje sanje"..zapis bivše sošolke, ki je že sama po sebi ena najbolj prijetnih punc, ter slika nje in konja s katerim sta tekmovala, čez ovire..noro..grem v dan, odmislim tole a se me dotika in pika cel dan, neda mi miru, ji napišem sožalje, nakar mi v trenutku obrne film njenega začetka s tem konjem, kdo ji ga je kupil, kdo je bil tisti, ki jo je vpeljal in podpiral maksimalno v tem, dedi kateri je bil njen oče, dedi, prijatelj, fant vse hkrati..njen ponos, ki ga tudi več žal ni, zdaj pa še konj, ki je praktično bil edina njuna povezava, ampak mi takoj da mislit, angeli so..sigurno bo zdaj ta njen velik in močan, učitelj in prijatelj, s katerim je preskakovala ovire na tekmovanjih in zmagovala, tisti angel zraven dedija, ki jo bo pazil in vodil skozi življenje, jo učil preskakovat ovire življenja, ji pomagal čez prepreke, kot na tekmovanju, ter jo na cilju čakal z dedijom, ki drži pokal v rokah!!!!! V tem se mi pa zdi, da smo vsi opazili eno
"LJUBEZEN, KI JE NESKONČNA IN NAM JE NAMENJENA NAS NIKOLI NEBO IZDALA, VEDNO BO NAŠLA POT IN NAM SLEDILA, SKOZI VIHARNA OBDOBJA NAS VODILA, TUDI ČE SE BO NEKJE IZGUBILA, PRAVA LJUBEZEN NA KONCU BO SE VEDNO VRNILA!"
"Ni pomembna barva, ni pomembna vrsta, ni pomemben izgled, ni pomembna socialno stanje, pomembno je - KAJ OPAZIŠ, KOGA OPAZIŠ, KDO SI..in KDO BOŠ! Na tebi je! "