“Jaz potrebujem več”

Sto tisoč krat, sem dojel, sto tisočkrat sem spoznal, ampak vedno znova v življenju sem se naplahtal..zmeraj vleče življenje te v skušnjavo, zmeraj iščeš skrivnost, hrepenje, drugačnost, neko v življenju zamenjavo, ko le spoznaš svojo popolno naravo, rojen, da si sam, rojen, da nasmejiš ljudi okoli sebe, rojen, da si oboževan..vse navidezno in srečno, polno radosti, misli, ki so popolnoma lebdeče, ko srce spremeniš v modro iz rdeče, življenje, ki za druge bilo bi boleče, a ti uživaš v tem, sam ..obožuješ in občutiš milino..a hkrati zaljubljen v to bolečino, bolečino samega sebe, svoj fokus in svoj cilj, nasprotje vsemu, kar poznaš in kar imaš, v resnici ena skromnost, krhkost, toplina in mir..kjer zadihaš kot orel nad goro, iščeš in iščeš nad morjem neskončno svobodo, v resnici iščeš samo objem oceana, spoznavaš, kako določena življenja so navidezna in zaigrana..a sploh še kdo gleda srečo svojo, a sploh kdo želi še tisto pravo svobodo, ali smo že program, ki živi nek vsak dan, strah, da ne ostane sam, strah, ko ljudje gredo daleč stran. 
Že stari Monroe Bend zapel je: Jaz potrebujem več, več kot ponujaš mi ti....”vse kar moje želi si srce”, naj bo vila sred Ljubljane, naj bo koliba sred plaže, hiška na vrtu, pomembno je, da svobodni bomo z nekom na svojem osvrtu, kaj pomaga nam tisoče ljudi, miljon na računu, ki povzroča dodatne nam skrbi, ko potrka Matilda na vrata, te pripravi na odhod, šele takrat spoznaš, koliko si naredil v življenju napak in zmot..kako bil si nesrečen, v tistem trenutku, dal bi vse, popolnoma vse, da bil bil “rešen” ...in kaj si želiš ti?